Deseti brat

Opis

Josip Jurčič je leta 1866 izdal prvi slovenski roman z naslovom Deseti brat v Janežičevi zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov. Na Jurčičevo pisateljevanje je pomembno vplival Fran Levstik, ki je poudarjal pomembnost ohranjanja ljudskega izročila. Prav tako je navedel desetega brata v literarnem programu Popotovanje od Litije do Čateža kot tematiko primerno za slovensko literarno delo, kar je Jurčič tudi uporabil. S to tematiko se je ukvarjal tudi romanopisec Walter Scott, čigar dela je Jurčič vneto bral. Jurčič je prenesel v roman tudi podobe iz realnega življenja kot na primer svojo učiteljsko ljubezensko izkušnjo z graščakovo hčerko Johanno Ottovo, ki jo je poučeval slovenščine na gradu Kravjak nad Muljavo. V romanu je uporabil fiktivno prizorišče dogajanja, za katerim se skriva rojstni kraj Muljava. Jurčičevi junaki so predstavniki kmečkega in meščanskega življenja, kar je pisatelj nakazal tudi z uporabo jezika. Zgodba desetega brata Martina Spaka je zaradi neporavnanih družinskih računov nadvse tragična in razburljiva. Nasprotje zgodbi o družinski tragediji je ljubezen, ki se plete med učiteljem Lovretom Kvasom in grajsko gospodično Manico, s katero si želi poroke tudi snubec Marijan. Pomembno vlogo v romanu pa imajo tudi vaški posebneži, predstavniki nižjega sloja, med katerimi je še posebej zanimiv navihani berač Krjavelj, ki s svojimi zgodbami zabava ljudi.

Jurčičevo življenje in delo

Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki. Osnovno šolo je obiskoval na Krki in v Ljubljani. Po zaključeni maturi na gimnaziji v Ljubljani se je leta 1865 vpisal na dunajsko univerzo, smer slavistika in klasična filologija. Študij je zapustil zaradi finančnih težav. Leta 1868 se je zaposlil v uredništvu Slovenskega naroda v Mariboru. Dve leti kasneje je na Dunaju sodeloval z Josipom Stritarjem pri urejevanju Zvona. Proti koncu leta je bil v Sisku sourednik pri časniku Südslavische Zeitung. Življenjska pot ga je zopet vodila v Maribor, kjer je leta 1871 postal urednik Slovenskega naroda. Naslednje leto se je skupaj z uredništvom Slovenskega naroda preselil v Ljubljano. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani. S pisanjem se je Jurčič začel ukvarjati zelo zgodaj. Že v otroštvu mu je pripovedoval ded zgodbe, ki jih je zapisal v povesti Spomini na deda (1863). Kasneje je pomembno vplival na mladega pisca Fran Levstik, predvsem s Popotovanjem od Litije do Čateža ter s spisom Napake slovenskega pisanja. Jurčič se je držal Levstikovih nasvetov, ki se kažejo v uporabi motivike iz domačega življenja in ljudskega izročila. Oporo pri pisanju pa mu je nudil tudi Levstikov načrt namenjen razcvetu slovenskega slovstva. Jurčič je tematiko za svoja dela črpal iz ljudskega izročila, zgodovine ter meščanstva. Za časa svojega življenja je poleg številnih proznih del izdal tudi dve dramski deli Tugomer in Veronika Deseniška. V slovensko literarno zgodovino se je zapisal kot pisec prvega slovenskega romana Deseti brat.

Dela: Pripovedka o beli kači (1861), Prazna vera (1863), Jesenska noč med slovenskimi polharji (1864), Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864), Domen (1864), Tihotapec (1865), Jurij Kobila (1865), Dva prijatelja (1865), Uboštvo in bogastvo (1865), Vrban (1865), Smukova ženitev (1865), Spomini na starega deda (1865), Grad Rojinje (1866), Kloštrski Žolnir (1866), Deseti brat (1866), Golida (1866), Hči mestnega sodnika (1866), Nemški valpet (1867), Dva brata (1867), Božidar Tirtelj (1867), Kozlovska sodba v Višnji gori (1867), Doktor Karbonarius (1868), Sosedov sin (1868), Črta iz življenja političnega agitatorja (1868), Sin kmečkega cesarja (1869), Hišica na Strmini (1869), Pipa tobaka (1870), Lipe (1870), Moč in pravica (1870), Županovanje v Globokem dolu (1870), V Vojni krajini, (1872), Telečja pečenka (1872), Sin kmetskega cesarja (1873), Ivan Erazem Tattenbach (1873), Na kolpskem ustju (1874), Bela ruta, bel denar (1874), Bojim se te (1876), Doktor Zober (1876), Tugomer (1876), Cvet in sad (1877), Lepa Vida (1877), Šest parov klobas (1878), Po tobaku smrdiš (1879), Ženitev iz nevoščljivosti (1879), Pravda med bratoma (1879), Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel (1879), Ponarejeni bankovci (1880), Rokovnjači (1881), Slovenski svetec in učitelj (1886), Veronika Deseniška (1886).

Spletne povezave

• Slovenski Biografski Leksikon: Jurčič Josip

Strokovne reference in viri

• Jurčič, J. (spremno besedo napisal Miha Mohor) 2005: Deseti brat. Ljubljana. [COBISS-ID 219322368]
• Jurčič, J. (spremno besedo napisal Zlatko Režonja) 2002: Deseti brat. Ljubljana. [COBISS-ID 118135808]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Deseti brat. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/150-deseti-brat.