Pragozd Bukov vrh
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Pragozd Bukov vrh pod evidenčno številko 3530 vodi Register naravnih vrednot.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Zgornja Idrijca (Ur.list SRS št. 11/93)
Pristojni zavod: ZRSVN OE Nova Gorica
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Pragozd Bukov vrh je gozdni rezervat na težje dostopnem območju v veliki vrtači pod Golaki, na nadmorski višini med 1200 in 1300 metrov. Z dveh strani je obdan s prepadnimi pobočji. Za območje so značilne dolgotrajna snežna odeja in obilne padavine (več kot 3000 mm na m2). Rezervat, ki je razdeljen na pragozd in varovalno cono, meri 15,65 ha, od tega pragozd zajema 9,25 ha. V pragozdu Bukov vrh vidimo, kakšni so bili idrijski gozdovi, preden so v njih začeli posegati naši predniki. Manjši del pristnega gozda se je namreč ohranil kljub večstoletnemu gospodarjenju z gozdovi na območju zdajšnje občine Idrija, kjer so za delovanje rudnika živega srebra potrebe po lesu nenehno naraščale.
Po vrstni strukturi večinoma bukov gozd dopolnjujeta gorski javor in jelka. Na Bukovem vrhu zasledimo vse razvojne faze, značilne za življenje gozda, kar daje pragozdnemu ekosistemu potrebno stabilnost, odpornost proti naravnim ujmam (žled, vetrolom) in samoohranitveno sposobnost. To pomeni, da v pragozdu najdemo mlada, zrela, pa tudi odmrla drevesa, ki še stojijo ali pa ležijo na tleh. Prav razkrajajoča drevesa imajo v pragozdu posebno vlogo, saj zagotavljajo obnovo in predstavljajo pomladitvena jedra pragozda. Poleg tega nudijo življenjske prostore številnim žuželkam, glodavcem, netopirjem in pticam. Stoječe in ležeče odmrlo drevje prispeva kar 15 % celotne lesne mase pragozda, kar izdatno prispeva tudi k pestrosti živalskih vrst (Kovač 1999).
Bukov vrh spada med ekosistemske naravne vrednote. Z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom je dodatno zavarovan kot gozdni rezervat. V Odloku o razglasitvi Krajinskega parka Zgornja Idrijca je zapisano še, da so v naravnem rezervatu Bukov vrh prepovedani vsi človekovi posegi in kakršnokoli gibanje; izjema je le znanstveno raziskovanje rezervata. Z njim je mogoče preučevati naravne razvojne zakonitosti gozda in ugotovitve prenašati v ostale oblike gospodarjenja z gozdovi. Pragozd Bukov vrh je v raziskave vključen že od leta 1983.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Hvala, R. 2008: Kjer je nebo bližje in so razgledi bogatejši: dobrodošli na Vojskem: v deželi Astramontane v vseh letnih časih. Idrija.
- Kordiš, F. 1987: Kako trdoživ je naravni gozd in kako nebogljen postane, ko se zajesta vanj žaga in sekira.. Idrijski razgledi 32, 2. Idrija.
- Kordiš, F. 1985: Pragozd bukov vrh. Gozdni rezervati Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 135169]
- Kovač, J. 1999: Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh. Gozdarski vestnik 57, 5-6, 227–236. Ljubljana. [COBISS-ID 639142]
Opombe
Skrbnik za izvajanje osnovnih nalog v Gozdnem rezervatu Bukov vrh, ki so določene po Uredbi o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS št. 88/05, 56/07 in 29/09), je Zavod za gozdove Slovenije.
Avtor zapisa
Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)
Predlog citata
Šmid Hribar, M. 2010: Pragozd Bukov vrh. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/428-pragozd-bukov-vrh.