Rastišče avriklja na Donački gori

Opis

Rastišče avriklja (Primula auricula) na Donački gori je pomembna botanična naravna vrednota, saj je najvzhodnejše nahajališče te zavarovane visokogorske rastline v Sloveniji. Nahajališče je edino v subpanonskem fitogeografskem območju in na meji razširjenosti te vrste pri nas. Območje naravne vrednote leži v Posebnem ohranitvenem območju »Boč – Haloze – Donačka gora« (SI3000118) v okviru omrežja Natura 2000; zaradi pomena pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je del Ekološko pomembnega območja »Boč – Haloze – Donačka gora« (EPO41600).

Donačka gora (882 m nm.v.) spada v najvzhodnejši del slovenskih Karavank. Starejše ime Donačke gore je Rogaška gora. Njen vršni del tvorijo litotamnijski apnenci ter kremenovi konglomerati in peščenjaki; to je najmlajša geološka formacija, ki se je zadnja dvignila iz Panonskega morja. Greben Donačke gore je zelo oster, ima tri vrhove; najvzhodnejši vrh ima na severno in južno stran približno štirideset do sedemdesetmetrski skalnat prepad. Na južni in zahodni strani so pobočja položnejša. Tu naselja (Donačka gora, Tlake, Sv. Jurij) segajo prav v pobočja gore, topla prisojna pobočja pa omogočajo nasade manjših vinogradov in sadovnjakov. Zahodni in južni del ovršja gore obsega zavarovano območje Donačka gora (ID 467), ki je naravni spomenik. Severna pobočja so hladnejša in jih porašča bukov pragozd, ki obsega zavarovano območje (Pragozdni rezervat na Donački gori (Rogaški) in Reseniku – ID 52). V njem je tudi rastišče avriklja.

Lepi jeglič ali avrikelj je južnoevropska gorska in visokogorska vrsta, ki se pojavlja v pogorjih Alpe, Jura, Apenini, Karpati in Balkan. Je rumeno cvetoča trajnica z do 20 cm visokim pokončnim steblom in s celimi, jajčasto oblikovanimi listi v pritlični rozeti. Raste večinoma na karbonatnih skalah; cveti od maja do junija. V več evropskih državah (Avstrija, Švica, Nemčija, Italija, Slovaška in Slovenija) je zavarovana. Njene barvne različke pogosto goje po vrtovih (skalnjakih). Na Donački gori uspeva avrikelj predvsem na skalovju severnega pobočja, redki primerki pa rastejo tudi v senčnih predelih na južnih skalah. Na rastišču avriklja uspevata vsaj še dve redki in ogroženi slovenski rastlinski vrsti, Hoppejev klinček (Dianthus hoppei), ki ima na Donački gori edino nahajališče pri nas, ter Juvanov netresk (Sempervivum juvanii), endemična rastlinska vrsta, ki jo lahko najdemo samo na skalovjih Donačke gore in Resenika.

Spletne povezave

• Atlas okolja
• Biseri slovenske narave: Boč - Haloze - Donačka gora
• Naravovarstevni atlas
• Donačka gora
• Donačka gora
• Donačka gora (882)

Strokovne reference in viri

• Marinc, I., Rihteršič, J., Strgar, V. 1988: Donačka gora. Zbirka vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 163.. Maribor. [COBISS-ID 6647552]
• Marinček, L, Čarni, A, Košir, P, Marinšek, A. 2000: Gozdna vegetacija pragozda Donačka gora. Jogan, N. (ur.). Zbornik izvlečkov referatov Simpozija Flora Slovenije 2000, 20. in 21. 10. 2000 v Ljubljani. Botanično društvo Slovenije.. Ljubljana. [COBISS-ID 16780333]
• Svetličič, B., Skoberne, P., Puc, M. 1988: Donačka gora. Skoberne, P., Peterlin, S. (ur.): Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 1. Del: Vzhodna Slovenija. Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.. Ljubljana. [COBISS-ID 307973]

Avtor zapisa

Branko Vreš (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Vreš, B. 2010: Rastišče avriklja na Donački gori. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/443-rastisce-avriklja-na-donacki-gori.