Jožefov jašek v Idriji

Opis

Jožefov jašek je bil namenjen dostavi rudniškega materiala, vstopu rudarjev ter transportu rude na površje. Jašek, ki so ga leta 2007 zasuli do površine, so odprli leta 1768. To je bil čas enega od proizvodnih viškov v zgodovini rudnika. Sredi 19. stoletja so ga nekoliko razširili in ga uporabljali do konca pridobivanja rude. 420 m globok jašek je kot edini povezoval vseh 15 rudniških obzorij in bil zato glavni jašek v rudniku. Njegovo dno je 33 m pod morsko gladino. Veljal je za največjo izvozno postajo, od koder so rudo najprej z železnico, pozneje pa s tovorno žičnico transportirali do talilnih peči. V jašku sta delovali vzporedni dvigali, ki sta se premikali vsako v svojo stran; od leta 1890 ju je poganjal parni stroj. Leta 1873 so v jašku namestili tudi parni stroj, namenjen črpanju vode iz rudnika, ki je bil eden prvih tovrstnih strojev v nekdanji Avstro-Ogrski. Jašek je bil sprva poimenovan po cesarju Jožefu II., po drugi svetovni vojni pa so ga preimenovali v jašek Delo.

Območje Jožefovega jaška obsega jašek sam, izvozni stroj s pogonskimi napravami, izvozni stolp, namenjen vodenju jeklenic v strojnico, nakladalno postajo tovorne žičnice in kovačijo. Pogonske naprave, izvozni stroji ter nakladalna postaja žičnice niso več v uporabi, objekt kovačije pa le še deloma služi svojemu namenu. Ob jašku so ohranjene sanitarije in garderobe za rudarje.

Jašek skupaj s kamštjo sestavlja tehniško zgodovinsko vrednoto, saj je povezan z razvojem črpalk na vodni, parni in električni pogon ter transportom rude, s čimer je edinstvena priča o razvoju tehnologije in rudarjenja skozi čas. Od leta 2001 je jašek razglašen za spomenik državnega pomena.

Spletne povezave

• Rudnik živega srebra Idrija
• Idrija turizem

Strokovne reference in viri

• - 2012: Gradiva Idrija. Osebna korespondenca. Idrija.
• Vodopija, D. 2010: Geopark Idrija. Ljubljana. [COBISS-ID 42424930]
• Zelenc, A. 2011: Tehniška dediščina Rudnika živega srebra Idrija. Geografski obzornik, 58-1. Ljubljana. [COBISS-ID 46162530]

Opombe

Opis je nastal v sklopu EU projekta Cherplan: Enhancement of Cultural Heritage Through Environmental Planning & Management http://www.cherplan.eu/

Avtor zapisa

Matjaž Geršič (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Geršič, M. 2013: Jožefov jašek v Idriji. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/477-jozefov-jasek-v-idriji.