Idrijski rudnik živega srebra

Opis

Idrija, stisnjena v kotlini sredi Idrijskega hribovja, se ponaša z rudnikom z najdaljšo tradicijo nepretrganega delovanja na ozemlju Republike Slovenije. V 500 letih rudarjenja so pod mestom izkopali 700 km rovov, ki segajo do globine 382 m. V njih so nakopali več kot tri milijone m3 rude in jalovine ter pridobili 147.000 t dragocene kovine; skoraj tretjina je je bila v procesu pridobivanja izgubljena. Z več kot 13 % svetovne proizvodnje je idrijski rudnik po količini pridobljenega živega srebra drugi največji tovrstni rudnik na svetu. Prekaša ga le španski Almadén, katerega začetki segajo v antični čas. Rudnik je v celotnem obdobju svojega obstoja zaznamoval gospodarsko in družbeno življenje v mestu in okolici, njegova dediščina pa bo sooblikovala tudi prihodnost.

Zgodovina idrijskega rudnika sega v zadnje desetletje 15. stoletja. Legenda pravi, da je samorodno živo srebro našel »škafar« pod curkom studenčnice. Povsem neznano tekočo, svetlečo in težko snov, je odnesel k zlatarju v Škofjo Loko, ki je o najdbi poročal naprej. V naslednjih mesecih in letih so se v nastajajočo naselbino priseljevali zaslužka željni rudosledci iz italijanskih, nemških in čeških dežel. Po letu 1508 se je z odkritjem bogate cinabaritne rude v globini 42 m rudarjenje močno razmahnilo. Še bolj se je okrepilo po letu 1575, ko je celoten rudnik s pripadajočim premoženjem odkupil nadvojvoda Karl. Po zaslugi vlaganj v znanje in tehnično opremo je rudnik spadal med najbolje opremljene v notranjeavstrijskih deželah (Štajerska, Koroška, Kranjska in Avstrijsko Primorje). Ob koncu 19. stoletja je ustvarjal tretjino dobička vseh rudarskih objektov v Avstriji. Po prvi svetovni vojni sta Idrija in rudnik pripadla Italiji. Rudnik je ponoven razcvet doživel šele po drugi svetovni vojni, ko so ga v celoti modernizirali in je v obdobju visokih cen živega srebra v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prinašal velike dobičke, ki so omogočili hiter razvoj Idrije in celotne regije. Padec cene živega srebra zaradi čedalje strožjih okoljevarstvenih zahtev ter visoki stroški rudarjenja zaradi vedno večje globine odkopavanja in nizke vsebnosti živega srebra v rudi so leta 1977 privedli do odločitve o postopnem zaprtju rudnika. Zadnja rotacijska peč je ugasnila septembra 1995. Ne le aktivno delovanje rudnika, tudi njegovo zapiranje je bilo velikopotezno in povezano z velikimi vlaganji, ki so bila potrebna zaradi zaščite mesta, zgrajenega nad rudnikom. Spodnje dele rudišča, to je od IX. obzorja navzdol, ki so v trdnih karbonatnih kamninah, so zalili z vodo, zgornje dele rudišča, ki so geološko nestabilni, so utrdili in zalili z betonom. Skupno je bilo zasutih okrog 30 km rovov. Vanje so vgradili dobrih 173.000 m3 siromašnega betona in skozi 60.000 m posebej za to izdelanih vrtin 130.000 m3 injektirne mase. Vendar s tem zapiranje še ni končano. Zgornji del rudišča bo treba vzdrževati in z meritvami spremljati vse dotlej, dokler ne bo dokazano, da se je premikanje zemeljskih gmot nad njim povsem ustavilo. Takrat se bo lahko večji del rudnika potopil. Rudniška zgodba pa se nadaljuje tudi v Antonijevem rovu in napravah, ki preurejeni v muzej razkrivajo bogato zgodovino rudarjenja in pridobivanja živega srebra v Idriji.

Spletne povezave

• Rudnik živega srebra Idrija
• Idrija na poti Camino Real

Strokovne reference in viri

• Bevk, S., Kavčič, J., Leskovec, I. (ur.) 1993: Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta. Idrija. [COBISS-ID 33899264]
• Leskovec, I., Peljhan, M. 2009: Idrija: zgodba o petstoletnem srebrnem studencu. Idrija. [COBISS-ID 248673792]
• Peljhan, M., Klemenčič, T. 1995: Idrijski rudnik. Ljubljana. [COBISS-ID 51275776]
• Zupančič Pušavec, N., Žontar, J. (ur.) 1990: IDRIJSKI rudnik skozi stoletja: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Mestnega muzeja v Idriji. Ljubljana. [COBISS-ID 20378112]
• Čar, J. 1996: Rudnik živega srebra Idrija. Enciklopedija Slovenije 10, 323-325. Ljubljana. [COBISS-ID 4446]

Avtor zapisa

Mimi Urbanc (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Urbanc, M. 2010: Idrijski rudnik živega srebra. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/220-idrijski-rudnik-zivega-srebra.