Korošova kašča

Opis

Korošova kašča je kulturni in zgodovinski spomenik, ki stoji na nadmorski višini 769 metrov. Nahaja se v sklopu samotne domačije na Zgornji Jamnici 9 in 10, in sicer v občini Prevalje, ki je v Mežiški dolini.

Korošova kašča je dvocelična lesena nadstropna stavba kvadratnega tlorisa z medetažno stopnico ter z zidano kletjo. Postavljena je bila v 18. stoletju kot shramba za skoraj vse vrste pridelkov. V sedemdesetih letih 20. stoletja so jo prenovili in zdaj predstavlja eno izmed najstarejše ohranjenih samostojno stoječih kašč na tem območju in obenem tudi izjemen tesarski izdelek. Narejena je zelo natančno in domiselno, kar je razvidno iz glavnih lesenih leg, ki so ročno izklesane, na njih so majhni kvadratki opečnato rdeče barve. Prekrita je z leseno streho, ki ima globoke strešne čope in širok napušč. Pod strešnim napuščem stoji lesena stiskalnica (preša), ki je prislonjena na zunanjo steno kašče. Vhod v kaščo je polkrožno zaključen in vodi v pritlični prostor, namenjen shrambi žita, ki so ga nasuli v »košte« – velike skrinje iz tesanih brun. V spodnjem kletnem delu so shranjevali »mošt« – sadjevec. V zgornjem zračnem delu so sušili prekajeno meso ter hranili pletenke žganja. Etažna celica je imela zaradi sušenja mesa lično izrezljane zračnike. Strop zgornje kašče s poševnimi deli sten, narejenimi iz brun, sega pod streho. Do zgornjega prostora so dostopali po zunanjih ali notranjih stopnicah. Prehod iz pritlične v etažno celico je nakazan z razširjeno medetažno oziroma »mišjo« stopnico (konzolni zamik), ki je okrašena s cikcakastim vzorcem v črni in rdeči barvi in je poleg vogalnih zvez in vrat, ki so vrezana v steno, najbolj dekorativni element kašče. Velikost in pomembnost kašč se je odražala tudi v velikosti ključev za zaklepanje kašče. Bili so veliki in shranjeni v hiši na posebnem, skritem mestu.

Kašča še vedno služi svojemu namenu. V pritličnem osrednjem delu kašče so pred kratkim odprli manjšo razstavo, v nadstropju sušijo meso, v kleti pa hranijo pijačo. Občini Prevalje in Pliberk sta se v želji po združitvi in umestitvi kulturne dediščine obmejnih regij Koroške in Spodnje Koroške priključili evropskemu projektu Po poteh kulturne dediščine. Leta 2006 sta širši javnosti predstavili prve rezultate sodelovanja, in sicer so klasificirali kulturno dediščino in izdelali čezmejne zbirke z zbranim gradivom. Obsežen del čezmejne kulturne dediščine je zajet v monografiji Po poteh kulturne dediščine, kjer je predstavljen zgodovinski razvoj kulturne dediščine občine Prevalje (tudi Korošova kašča) ter opredeljen register kulturne dediščine skozi arheološki, umetnostno-zgodovinski, naselbinski, zgodovinski, etnološki in tehniški vidik.

Značilnosti dediščine koroškega podeželja si je mogoče ogledati v Koroškem pokrajinskem muzeju, kjer je urejena etnološka zbirka, ki z eksponati iz 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja priča o življenju, delu in bivalni kulturi prebivalcev Črne in okoliških kmetij.

Spletne povezave

• Občina Prevalje – domača stran
• Koroški pokrajinski muzej – domača stran

Strokovne reference in viri

• Oder, K. in sod. 2006: Po poteh koroške kulturne dediščine: Občine Prevalje in mestne občine Pliberk. Prevalje, Občina Prevalje. [COBISS-ID 229092608]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Korošova kašča. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/49-korosova-kasca.