Žaga venecijanka v Iški

Opis

Med izviri reke Iške in Iško vasjo je bilo ob reki in njenih pritokih poleg številnih mlinov tudi okrog 30 vodnih žag. Večina jih je nehala obratovati po 2. svetovni vojni, ko je prevladalo žaganje hlodovine na električni pogon.

Žaga v Iški, znana tudi kot Benkotova žaga, je tipična žaga venecijanka, tako imenovana žaga samica z enim samim žaginim listom. To vodno žago je izumil Leonardo da Vinci leta 1480, zanjo pa je značilna neposredna povezava pogonskega in žagalnega mehanizma. Iz okolice Milana se je nova konstrukcija žage razširila po vsej Evropi. V naše kraje so jo zanesli iz goratega zaledja Benetk, zato se je je oprijelo ime venecijanka.

Benkotova Žaga stoji ob mlinščici – ročno izkopanem kanalu vzdolž glavne struge Iške. Ker ima ta v vasi Iška že precej manjši padec kot v zgornjem toku, je v žago vgrajen poseben element – lopatasto vreteno. Namenjeno je izkoriščanju majhnega padca vode, kar daje žagi še posebno vrednost. Žaga je aktivno delovala vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja. Pozneje jo je lastnik Anton Šušteršič obnovil, tako da je zdaj edina ohranjena in delujoča žaga v porečju Iške; deluje zgolj za lastne potrebe ali za prikaz žagarstva obiskovalcem.

Strokovne reference in viri

• Kočar, T. 2001: Iška, Iški vintgar. Ljubljana.
• Tehniški muzej Bistra 2012: Vodne žage na Slovenskem. eksponat. Bistra.
• Uradni list Republike Slovenije 2008: Odlok o razglasitvi žage domačije Iška 14 ter jezu in mlinščice potoka Iška za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ljubljana.

Opombe

Opis je nastal v sklopu EU projekta 2Bparks http://www.2bparks.org/

Avtor zapisa

Jernej Tiran (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Tiran, J. 2012: Žaga venecijanka v Iški. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/467-zaga-venecijanka-v-iski.