S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Tobačna tovarna

Uradna oznaka: Ljubljana - Tobačna tovarna
Sinonimi: Tobačna
V obsežnem, paviljonsko zgrajenem tovarniškem poslopju ob Tržaški ulici v Ljubljani je do leta 2004 obratovala tobačna tovarna, ki je v začetku 20. stoletja veljala za največjo tovarno v mestu.

Opis

Obsežen tovarniški kompleks, zgrajen med leti 1871 in 1890, se nahaja v Ljubljani med železniško progo Ljubljana – Trst, Tivolsko in Tržaško cesto ter Oražnovo ulico. Ljubljanski občinski svet je konec leta 1870 začrtano območje z ugodno prometno lego na tedanjem mestnem obrobju brezplačno odstopil industrijskem razvoju.

Tobačna tovarno je bila ustanovljena leta 1871. Zanjo so na Dunaju pospešeno pričeli risati načrte istega leta in ti so bili hitro udejanjeni. Obratovati je tobačna tovarna sicer začela v prostorih Cukrarne, vendar pa so bili po požaru, ki je tragično zaznamoval prostore na Poljanskem nasipu, prisiljeni pospešiti gradnjo objekta na Tržaški.

Prvi opečnato grajen objekt – manjše poslopje za proizvodnjo cigar in sušenje tobaka – je imel šest izjemno nizkih nadstropij, a so bila ta večkrat temeljito prezidana. Tej hitro zgrajeni stavbi je sledilo osrednje tovarniško poslopje ob Tržaški, ki so ga dokončali leta 1873. V letih, ki so sledila, so dodali še druge stavbe: vzporedno z glavno tovarno so zaradi širjenja proizvodnje postavili še eno novo, glavno poslopje, dodatna skladišča, vratarski in gasilski objekt, prodajno skladišče in upravno stavbo, tovarniški kompleks pa so leta 1876 obdali z litoželezno ograjo. Pomembna pridobitev je bil industrijski tir, ki so ga v tovarno speljali leta 1890.

V tobačni tovarni naj bi se na slovenskem ozemlju prvič pojavila notranja, železna skeletna konstrukcija. Ta je potem dominirala v večini industrijskih objektov druge polovice 19. stoletja.

Objekti so bili povsem usklajeni s tedanjo meščansko arhitekturo. Zgrajeni so bili v paviljonskem sistemu, kar je nekatere vodilo k ugotovitvam, da je bil tisti čas kompleks tobačne tovarne pravzaprav mesto v malem. Brez dvoma je bila tobačna tovarna na samem začetku 20. stoletja največja tovarna v mestu. V začetku je proizvodnja obsegala predvsem ročno izdelane cigare, pipni tobak, nosljanec, tobak za žvečenje in tobačni izvleček. Cigare, med katerimi je bila najbolj znana "viržinka", so zaradi kakovosti izvažali celo na cesarski dvor na Dunaju.

Prvo cigareto je ljubljanska tobačna tovarna proizvedla leta 1877, pomemben mejnik v proizvodnji pa je pomenilo uvajanje strojev za spajanje cigaret s filtrom. Leta 1957 je namreč na jugoslovanski trg vstopila cigareta Filter 57, ki je dolgo časa kraljevala na lestvici popularnosti med kadilci. Od šestdesetih let dalje se je tovarna namreč usmerjala predvsem v izdelavo cigaret, zmanjšala je proizvodnjo cigar, ki jo je v končni fazi tudi dokončno opustila. Zaradi zmanjšanje proizvodnje je Tobačna Ljubljana prodala stavbo na Tržaški 2, v kateri so zdaj številna podjetja in društva, med katerimi so nekatera povezana s sodobno slovensko umetnostjo – denimo ateljeji in arhitekturni biroji. V prostorih nekdanje tobačne tovarne je leta 2005 potekal grafične bienale, v preteklosti pa naj bi na Tržaški 2 imeli svoje začasne prostore islamska in judovska skupnost.

Tobačna Ljubljana je proizvodno dejavnost ustavila leta 2004. Takrat so se pričele živahne razprave o usodi nekdanjih tovarniških prostorov. Od leta 1992 je v stavbi nekdanjega skladišča urejen Tobačni muzej, ki obiskovalce seznanja z zgodovino Tobačne Ljubljana in načinom življenja delavcev in delavk v tobačni industriji. Danes večino prostorov zaseda del Upravne enote Ljubljana. Sam prostor pa naj bi se v prihodnosti bistveno spremenil, saj bodo spomeniško nezaščitene objekte porušili, spomeniško zaščitene pa obnovili. "Tobačna mesto" bo večnamenska mestna četrt s stanovanjskim delom, poslovnimi prostori in objekti za kulturno-umetniško udejstvovanje.

O pomenu tobačne tovarne za življenje njegovih delavk spregovori tudi film Slavka Hrena, Adijo, Tobačna (2004). Tobačna tovarna je namreč zaposlovala predvsem žensko delovno silo in te delavke so imele vselej poseben položaj, za katerega so se tudi aktivno borile. Zato je bila tobačna tovarna pogosto označena kot zgleden in zaželen delodajalec. V njej so leta 1945 ustanovili tudi vrtec za otroke zaposlenih.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Bartulovič, A. 2010: Tobačna tovarna. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/365-tobacna-tovarna.