Zoisova palača v Ljubljani
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Zoisova palača v Ljubljani pod evidenčno številko 5633 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, Ur.l. SRS, št. 5/86-29, 27/89-1472, Ur.l.št. 105/2001-5125
Pristojni zavod: ZVKDS OE Ljubljana
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Opis
Zoisova palača v Ljubljani je nastala v drugi polovici 18. stoletja z združitvijo in delno prezidavo starejših hiš na Bregu med današnjima Križevniško ulico in Zoisovo cesto. Baron Michelangelo Zois (1694-1777), oče Žige Zoisa (1747-1819), je leta 1728 kupil hišo na Bregu na vogalu z Nemško (danes Križevniško) ulico, ki je postala prvo domovanje Zoisov v Ljubljani. V zgodnjih šestdesetih letih je dokupil tri manjše hiše na tedanji Nemški ulici, leta 1765 pa še Erbergovo hišo na Bregu – veliko stavbo, ki je bila v 16. st. zgrajena kot mestno skladišče. Ob Erbergovi hiši je na oglu, vzdolž mestnega zidu stala hiša bistriškega opata – t. i. »Bistriški dvor« ki ga je skupaj s cerkvijo sv. Lovrenca in delom obrambnega obzidja kupil Žiga Zois leta 1793. Cerkev in zid je dal podreti, da je pridobil prostor za vrt, hišo bistriških opatov pa je priključil svoji posesti in do leta 1798 združil vse tri stavbe z enotnim pročeljem. Pročelje je oblikovano v duhu klasicizma, strogo in nekoliko monotono, brez posebne arhitekturne dekoracije. V pritličju in v prvem nadstropju so bili prostori za trgovino in skladiščenje blaga, v drugem nadstropju je imel baron Žiga Zois svoje bivalne prostore in znameniti kabinet z bogato knjižnico s približno 4000 knjigami ter slavno zbirko mineralov, v kateri je bilo ok. 5000 eksponatov. Obnova fasade leta 1938 je pokvarila vizualno podobo originalnega pročelja, saj so zaradi debele plasti novega ometa okenski okviri pogreznjeni v steno in zato manj izraziti. Poglaviten okras kamnitega pritličja je monumentalen portal, ki ga je za stavbo mestnega skladišča izdelal Abondio Donino leta 1589, vendar je bil v 18. st. predelan. Sklepnik originalnega portala z mestnim grbom je danes vzidan levo od glavnega vhoda. Desno od vhodnih vrat je bronasto portretno doprsje Žige Zoisa, ki ga je izdelal Mirsad Begić. Na dvorišču palače je vzidana nagrobna plošča barona Žige Zoisa, prinesena z opuščenega ljubljanskega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa. Zoisova palača je danes večstanovanjska hiša z zasebnimi stanovanji in manjšimi trgovskimi lokali v pritličju. Palača je ok. leta 1780 postala eno najpomembnejših družabnih središč, kjer so se zbirali slovenski intelektualci in umetniki, ki so delovali v duhu razsvetljenstva. Oblikoval se je t. i. Zoisov krožek, ki so mu pripadali Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jurij Japelj, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej in drugi. Žiga Zois je bil kot široko izobražen mecen in pripadnik razsvetljenstva eden najvidnejših soustvarjalcev intelektualnega življenja na Kranjskem v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju. Čeprav se je tudi sam literarno udejstvoval in prevajal tuja literarna dela v slovenščino, je zaslužen predvsem kot pobudnik in podpornik slovenskega literarnega snovanja in jezikovnega delovanja. Še po letu 1797, ko zaradi ohromelosti ni več hodil iz hiše (po stanovanju se je premikal na invalidskem vozičku, ki ga je sam skonstruiral), je ostal družbeno aktiven in dejaven na različnih področjih znanosti od mineralogije, metalurgije in geologije do zoologije in botanike. Tik pred smrtjo je v hudi finančni stiski palačo s knjižnico in zbirko mineralov prodal nečaku Karlu, vendar je želel, da bi tudi v bodoče služili slovenski znanosti. Na priporočilo kneza Metternicha, ki je občudoval Zoisovo zbirko mineralov in poznal njegovo knjižnico, ju je leta 1823 odkupila avstrijska vlada in knjige podarila ljubljanski Licejski knjižnici (danes hranjene v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani), minerale pa namenila kranjskemu Deželnemu muzeju, ki ga je dvor odobril leta 1826 (danes hranjeni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije).
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
Avtor zapisa
Tine Germ (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Germ, T. 2010: Zoisova palača v Ljubljani. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/335-zoisova-palaca-v-ljubljani.