Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru pod evidenčno številko 239 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522
Pristojni zavod: ZVKDS OE Piran
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Stolnica Marijinega vnebovzetja stoji na vzhodni strani glavnega, Titovega trga v Kopru na Primorskem. Od prvotne, še romanske cerkve, ki je bila v obdobju gotike in renesanse večkrat prenovljena in razširjena, so ohranjeni južna stena, zvonik in pročelje. Pročelje je sestavljeno iz dveh delov. Pritličje iz druge četrtine 15. stoletja je oblikovano v slogu beneške gotico fiorito, steno členijo šilasti loki in baldahini s kipi. Nadstropje z renesančnimi kaneliranimi pilastri in okroglim oknom naj bi nastalo v letih 1491-98, lahko pa tudi šele po letu 1745. Pročelje je nenavadno ravno zaključeno in deluje skoraj kot profana palača. Baročno prenovo cerkve so izvedli v treh fazah v prvi polovici 18. stoletja, odločilen pa je bil prispevek vodilnega beneškega arhitekta tega obdobja, Giorgia Massarija, ki je svoj načrt predložil leta 1738. Triladijska dvorana z vrisano prečno ladjo in nekoliko dvignjenim kasnejšim prezbiterijem krožnega tlorisa je precej stroga in skoraj brez okrasja. Stene in slopi, ki delijo prostor, so členjeni s pilastri ter obdani z bogato profiliranim dorskim venčnim zidcem. V notranjščini sta torej kombinirana skoraj že klasicistično oblikovanje arhitekturnih elementov in še vedno baročni ritem arkad. V cerkvi hranijo marmorni nagrobnik sv. Nazarija, koprskega škofa iz 6. stoletja in mestnega zavetnika, ki ga je mestu okoli leta 1350 podarila Beneška republika. Gre za tipično beneško kiparsko delo tega časa, z različnimi datacijami in atribucijami, ki pa je v slovenskem prostoru izjemno. Na sarkofagu leži figura pokojnika v škofovskih oblačilih, stranice pa so reliefno okrašene s figurami papeža Aleksandra, sv. Nazarija in diakona Elije ter s figurami pohabljencev, ki se v upanju na čudežno ozdravitev obračajo k svetniku.
Strokovne reference in viri
- Balažic, J. (ur.) 1995: Gotika v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 50703104]
- Mikuž, J. 1980: Stolnica v Kopru. Maribor. [COBISS-ID 5969920]
- Sapač, I (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
- Seražin, H. 2004: Massarijeva prenova koprske stolnice. Zbornik za umetnostno zgodovino. n v. 40, 178-220. Ljubljana. [COBISS-ID 513163391]
- Seražin, H. 2007: Arhitekt Giorgio Massari (1687-1766): sakralna arhitektura na Goriškem, v Furlaniji, Istri in Dalmaciji. Ljubljana. [COBISS-ID 236836096]
- Šumi, N. 1966: Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 17908481]
- Šumi, N. 1997: Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem: obdobje renesanse. Ljubljana. [COBISS-ID 67183872]
Avtor zapisa
Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Vidrih, R. 2010: Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/67-cerkev-marijinega-vnebovzetja-v-kopru.