S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Zgornja Goriška brda

Sinonimi: Zgornja Brda, Severna Goriška brda, Severna Brda, Kamun
V Zgornjih Goriških brdih se samosvoje prepletajo še vedno žive intenzivne oblike vinogradniške zemljiške rabe ter pojavi njene ekstenzifikacije, ki se manifestirajo v zaraščanju teras in s tem propadanju kulturne pokrajine.

Opis

Kulturne terase so ena najbolj prepoznavnih pokrajinskih prvin. So temeljni gradnik mnogih kulturnih pokrajin. V nekaterih so tako zelo pomembna pokrajinska prvina, da lahko govorimo o terasiranih pokrajinah. Terasirana pokrajina je grajena, konstruirana in celovita pokrajinska realnost. Pokrajinsko izjemno raznolika Slovenija je kot le redkokatera evropska država prepredena s kulturnimi terasami. Te se kot značilna pokrajinska prvina Sredozemlja pojavljajo v vseh tipih slovenskih pokrajin, vendar jih je največ v sredozemskem okolju.

Starejše kulturne terase so ljudje uredili zaradi prilagajanja kmetijske pridelave naravnim razmeram in pridobivanja novih kmetijskih zemljišč. Temeljni razlog za izgradnjo teras je naklon pobočij, ki so sicer prestrma za kmetijsko pridelavo. Terase zmanjšujejo erozijo prsti in povečujejo talno vlažnost. V Zgornjih Goriških brdih so terasirana območja izrazito navezana na južne, v manjši meri tudi na vzhodne in zahodne lege. Zanimiv je domač izraz za teraso – brajda. Brajda je obrobljena z grivo, brežino terase, ki so jo v starejših obdobjih obzidavali. Pozneje je bila griva navadno travnata in zasajena s sadnim drevjem.

Urejanje kulturnih teras zahteva veliko vloženega dela oziroma denarja. Vložena sredstva se povrnejo le ob gojenju intenzivnih kmetijskih kultur. Zato v slovenskih razmerah na terasah prevladujejo vinogradi, oljčniki in sadovnjaki. Starejše terase so običajno navezane na samooskrbno kmetovanje, saj je tržna pridelava na njih predraga. Zato se jih ob splošnem uveljavljanju tržnega kmetovanja in množičnem uvajanju kmetijske mehanizacije množično opušča. Postopoma se zaraščajo in propadajo, s tem pa korenite spremembe doživlja tudi tradicionalna terasirana pokrajina. Na drugi strani je prav uveljavljanje kmetijske mehanizacije vzpodbudilo urejanje kulturnih teras, prilagojenih velikopotezni strojni pridelavi. Medtem ko lahko tradicionalno obdelavo na terasah označimo za trajnostno, je sodobnejša terasna kmetijska pridelava praviloma daleč od tega.

S spremenjenim načinom izdelave in obdelave teras iz ročne v mehanizirano so se korenito spreminjali oblike in videz teras. Ob ročni izgradnji in obdelavi so se širine terasnih ploskev med seboj precej razlikovale: nekatere so bile ožje, druge širše, neenake so bile tudi dolžine teras. Z uporabo kmetijskih strojev so širine terasnih ploskev in razdalje med vrstami postale precej bolj enakomerne. Prevladale so nasute brežine brez opornih zidov.

Starost briških teras ni natančno znana. Na zemljevidih franciscejskega katastra sicer niso vrisane, je pa njihovo navzočnost mogoče ugotavljati posredno, iz značilne oblike parcel in rabe tal. Zgornja Goriška brda so imela v prvi polovici 19. stoletja drugačno podobo od zdajšnje, saj so takrat močno prevladovali pašniki. To kaže na nekdanji velik pomen živinoreje. V sodobnosti je opazna močna prevlada gozda, sredi katerega so terasirani kompleksi vaških zemljišč razporejeni kot nekakšni otoki.

Kulturna pokrajina kot temeljna sestavina naravne in kulturne dediščine je v Sloveniji za zdaj nejasno definirana, subjektivno tolmačena in zato tudi neustrezno (za)varovana. Zaenkrat še nimamo evidence kulturnih pokrajin, ki bi bile izbrane po jasnih in enotnih kriterijih, kar pa je predpogoj za učinkovito varstvo, upravljanje in načrtovanje pokrajine. Varovanje sleherne pokrajine mora temeljiti na skladnem upoštevanju okoljskih, gospodarskih in družbenih razsežnosti trajnostnega razvoja. Med pokrajinami, ki dajejo Sloveniji poseben pečat, zagotovo zavzema pomembno mesto terasirana pokrajina s kulturnimi terasami.

Strokovne reference in viri

  • Ažman Momirski, L., Kladnik, D. 2009: Terraced landscapes in Slovenia = Terasirane pokrajine v Sloveniji. Acta geographica Slovenica 49-1. Ljubljana. [COBISS-ID 30280749]
  • Ažman Momirski, L., Kladnik, D., Komac, B., Petek, F., Repolusk P., Zorn, M. 2008: Terasirana pokrajina Goriških brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. [COBISS-ID 237108992]
  • Drobnjak, V. 1990: Fizičnogeografski pomen kulturnih teras. Primorje, zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov. Portorož. [COBISS-ID 27800832]
  • Kladnik, D. 1998: Goriška brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. [COBISS-ID 37293]
  • Kladnik, D., Perko, D., Urbanc, M. 2009: Cultural landscapes in Slovenia from a geographical perspective. Cultural Landscape – Across disciplines. Krakov. [COBISS-ID 29942573]
  • Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M., Podboj, M. 1998: Krajine primorske regije. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 72494080]
  • Miklavčič - Brezigar, I. 1992: Razmišljanje o Brdih na obeh straneh meje. Etnolog 2-2. Ljubljana. [COBISS-ID 48564480]
  • Pavlovec, R. 1974: Vasici Medana in Kožbana v geološkem in strokovnem izrazoslovju.. Koledar Goriške Mohorjeve družbe. Gorica. [COBISS-ID 9424178]
  • Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. [COBISS-ID 119731712]
  • Vrišer, I. 1954: Goriška Brda – gospodarska geografija. Geografski zbornik 2. Ljubljana. [COBISS-ID 5617202]
  • Šfiligoj, Z. (ur.) 1993: Goriška Brda. Vodnik z zemljevidom.. Nova Gorica. [COBISS-ID 36622592]
  • Škvarč, A., Kodrič, I. 2006: Narava in regulacija, urejanje vinogradov in sadovnjakov na terasah. Urbani izziv 17, 1-2. Ljubljana. [COBISS-ID 2266051]

Opombe

Terasirano pokrajino v Zgornjih Goriških brdih bi bilo šele treba zavarovati kot pomemben segment naše kulturne pokrajine oziroma kulturne dediščine. Poskrbeti bi bilo treba za vzdrževanje vsaj preostalih kulturnih teras in s tem omogočiti opazovanje nastajanja, aktivnosti in propadanja terasirane pokrajine ter njenih naravnih in družbenih značilnosti. Čeprav je terasirana pokrajina po svojem bistvu kulturna pokrajina, se v njej skrivajo tudi nekatere značilne naravne prvine, ki so vplivale na njen nastanek in še vplivajo na njeno preobrazbo. V dolini potoka Kožbanjščka so zanimivi geomorfološki pojavi (tolmuni, draslje, naravni most), v Vrhovljah pri Kožbani pa stoji cerkev sv. Andreja, ki velja za sakralno dediščino. Zaradi naštetega sodi terasirana pokrajina v Zgornjih Goriških brdih med dvopomensko dediščino.

Avtor zapisa

Drago Kladnik (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kladnik, D. 2010: Zgornja Goriška brda. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/86-zgornja-goriska-brda.