S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Bitenjsko polje v progah

Uradna oznaka: Srednje Bitnje - Kulturna krajina Bitnje
Sinonimi: Bitenjske proge, Poljska razdelitev na proge pri Bitnjah, Bitenjska kulturna pokrajina
Razporeditev obdelovalnih zemljišč kmetij v Bitnjah je značilen primer poljske razdelitve na sklenjene proge in kulturne pokrajine, ki jo je oblikovala načrtna srednjeveška kolonizacija Sorškega polja.

Opis

Zaradi različnih zemljepisnih in zgodovinskih razmer so se oblikovale različne razdelitve obdelovalnih zemljišč posameznih kmetij in naselij, čemur strokovno pravimo poljska razdelitev. Geograf Svetozar Ilešič (1907–1985) je pri nas ugotovil štiri temeljne tipe poljske razdelitve. To so celek, gruda, delec in proga (Ilešič 1950). Pri celku ima kmetija svoje zemljišče v enem samem sklenjenem, nepravilno oblikovanem kosu. Polja v grudah (blokih) so razkosana, nepravilnih oblik in pomešana brez reda. Polja v delcih so sistematično razdeljena na dolge in ozke zemljiške kose, posest vseh kmetij pa je enakomerno razmetana po različnih delih vaškega zemljišča. Pri progi je posest določene kmetije v enem samem dolgem kosu, ki se vleče od kmetije do konca vaškega zemljišča, običajno gozda (Kladnik 1998). Vendar pa so temeljne oblike poljske razdelitve redke. Pri večini slovenskih vasi prevladujejo prehodne oblike, predvsem med grudami in delci ter progami in delci, pri številnih vaseh pa sta sodobno kmetijstvo in urbanizacija tradicionalno poljsko razdelitev že močno spremenila (Perko 1998).

Ena najbolj značilnih vasi s poljsko razdelitvijo na proge so Bitnje na Sorškem polju, za katero Ilešič pravi, da “… s svojimi izredno razsežnimi progami, širokimi povprečno 50 m, dolgimi pa tudi več ko 2 km, s svojo tipično enakomerno razpostavljenostjo domov ob meji gmajne ter z močnim kajžarstvom, ki je vzraslo na tej gmajni, zasluži zares posebno pozornost …”. in doda: “… Na Slovenskem imamo le malo primerov, ki bi bili tako izraziti. Povsod drugod so prvotno sklenjene proge precej preoblikovane. Pretrgali so jih z oranjem, razdelili povprek in podobno, vrh tega so zemljišče na obrobju razširili z novimi kompleksi, razkosanimi na delce in grude …”. Za večino vasi na Sorškem, Kranjskem in Ljubljanskem polju z razdelitvijo zemljišč na proge velja, da je sprva vsaka kmetija imela eno samo dolgo, do 100 m široko sklenjeno zemljiško progo z njivami in travniki, ki se je vlekla od domačije proti gozdu ali skupnemu pašniku. Hiše so pogosto postavili v eno vrsto vzdolž meje med sušno prodno ravnino z njivami ter mokrotno ilovnato ravnino ali vznožjem vzpetine s pašniki in gozdom. Od vsake domačije je vodila pot vzdolž pripadajoče proge, na progi pa so nedaleč od domačije postavili kozolec.

Bitenjske proge so nastale ob kolonizaciji in kultiviranju Sorškega polja, ki so ju od 10. stoletja naprej izvajali freisinški škofje (Mihelič 1998). V Bitnjah so naselili kmete iz Bavarske. Konec 13. stoletja je bilo na celotnem Sorškem polju 318 kmetij (gruntov ali hub), od tega v Bitnjah 48. Povprečna kmetija je imela od 7 do 9 ha zemljišča. Proge so bile povprečno široke 35 m in dolge od dva do tri kilometre. Vsaka kmetija je imela po eno tako progo. Na začetku proge pri cesti so stale stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji. Njive in travniki so bili razporejeni v dolgi vrsti daleč proti vzhodu, gozd pa se je razprostiral takoj zahodno od hiše na mokrotnem svetu vzdolž potoka Žabnica. V naslednjih stoletjih se je nekaj teh prog razpolovilo po dolžini in nastala sta dva polgrunta (Blaznik 1929). Čeprav je minilo že 7 stoletij in so Bitnje danes razdeljene na urbanizirane Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, se je prvotna podoba bitenjskih in sosednjih žabniških prog razmeroma malo spremenila.

Strokovne reference in viri

  • Blaznik, P. 1998: Bitenj. Historično-geografska študija. Geografski vestnik 4, 88–98. Ljubljana. [COBISS-ID 2479670]
  • Blaznik, P. 1970: Poljska razdelitev. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1, 185–196. Ljubljana. [COBISS-ID 6512897]
  • Ilešič, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela Inštituta za geografijo 2, 1–120. Ljubljana. [COBISS-ID 1766145]
  • Kladnik, D. 1998: Sistemi poljske razdelitve. Geografski atlas Slovenije, 282–295.. Ljubljana. [COBISS-ID 50861]
  • Mihelič, D. 1998: Kolonizacija. Geografski atlas Slovenije, 288–291.. Ljubljana. [COBISS-ID 9419821]
  • Perko, D. 1998: Polja v sklenjenih progah. Slovenija – pokrajine in ljudje, 93–95. Ljubljana. [COBISS-ID 6846509]

Opombe

Ker so stare oblike poljske razdelitve del naše kulturne dediščine, bi morali vsaj nekatere najbolj značilne primere, kot so na primer bitenjske proge, ohraniti oziroma ustrezno zavarovati. Območje Bitenjskega polja je omejeno z mejo katastrske občine Bitnje na severu, vzhodu in jugu ter glavno cesto skozi Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje na zahodu, v seznamu nepremične kulturne dediščine pa je območje večje, saj obsega še dele katastrske občine Žabnica.

Avtor zapisa

Drago Perko (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Perko, D. 2010: Bitenjsko polje v progah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/201-bitenjsko-polje-v-progah.

Komentiraj