Drežniški pust
Dodatne slike
Video vsebine
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Drežniški pust pod evidenčno številko 2-00007 vodi Register žive kulturne dediščine
Vrednotenje dediščine: Drežniško pustovanje spada med vidnejša tradicionalna pustovanja v Sloveniji in se z zoomorfno masko ta grdega, ki sodi med 15 najbolj prepoznavnih šemskih likov na Slovenskem, veže na podobna pustovanja v Evropi – od alpskega loka do Balkana in sredozemskega prostora. Nosilec pustovanja je fantovščina, ki v kraju še vedno ohranja tradicionalni pomen in način delovanja, v zadnjem času pa tudi zavestno skrb za krajevno kulturno dediščino. Za to pustovanje je značilna kompleksna dramaturgija, katere značilnosti so: velik časovni razpon od sprejema novih fantov v fantovščino do obsodbe pusta, skupinski obhod vseh hiš v vasi, točno določene vloge šemskih likov, delitev na grde in lepe (dinamične in mirne like), glasbena spremljava, ples, skupno kosilo in osrednja prireditev na vaškem trgu. Za svoje delovanje je fantovščina deležna polnega priznanja krajanov in širše lokalne skupnosti. Drežniški pust je vpisan pri enoti Drežniški in Ravenski pust (2-00007) v Registru žive dediščine, ki je od aprila 2014 razglašena za živo mojstrovino državnega pomena.
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
V Drežnici nad Kobaridom se je ohranilo kompleksno tradicionalno pustovanje z izvirnimi pustnimi liki in s prepoznavno vlogo fantovske družbe. Vloga fantov pa ni le pripravljanje pusta, temveč tudi sprejem fantov v fantovsko družbo, miklavževanje, izdelava poročnega »prtona« in pomoč ostarelim. V zadnjih desetletjih so se fantje odločili, da ne bodo nastopali zunaj vasi, da bi tako utrdili tradicijo in edinstvenost svojega pustovanja. Za svoje delovanje je fantovska družba leta 2009 prejela občinsko priznanje.
Pustno obdobje se v Drežnici začne zadnjo soboto v letu, ko fantovska družba na prvem sestanku sprejema nove člane, vrhunec doseže na pustno soboto z obhodom po vasi in s prireditvijo na trgu, zaključi pa se na pustni torek s sodbo in pogrebom pusta. Pustovanje je največji javni dogodek v kraju, ki se ga udeležijo številni gledalci iz vse Slovenije in tujine.
V času po novem letu si fantje na drugem in tretjem sestanku razdelijo vloge. Potem se začnejo tajne priprave. Na novo sprejeti fantje so prvo leto ponavadi za »ta grde«, zato morajo narediti vsak svojo masko, »abličje« po domače. Na pustni petek se vsi fantje zberejo na sestanku, da se pogovorijo še o zadnjih podrobnostih. Pred polnočjo gredo v središče vasi, ugasnejo javne luči in zapojejo pesem Bleda luna, drežniško fantovsko himno. Nato gredo v povorki po vasi in s strašnim truščem naznanjajo, da je prišel pust.
Sobotni pustni sprevod sestavljajo številne maske, povezane v ženitovanjskem sprevodu. Delijo se na »ta lepe« in »ta grde«. Prvi v sprevodu hodi »tisti, ki vozi«, za njim gre »godec«, pa dva ali trije pari »ta lepih« in »ta stara dva«. Sledijo »petelinar« in »vsaka dobi«, »zdravnik« in »rezjan«, »ta debel«, »cgajnarji« ter najznačilnejša drežniška maska – »ta grdi«. Na koncu sprevoda hodi »policaj«. Tu sta še »hudič« in »smrt«, ki pomagata »ta grdim« loviti otroke, ter »poštar«. V drežniškem pustu je tudi nekaj vlog, ki jih ne vidimo vsako leto, ampak se pojavljajo občasno. Sprevod »ta lepih« hodi od hiše do hiše. Pri vsaki ponovijo dvogovor med vodjem sprevoda in gospodarjem, preden jih ta spusti v hišo, kjer zaplešejo in dobijo darila. Osrednja sobotna prireditev je operacija pusta na trgu.
Sodba se začne na pustni torek na »placu«. Pusta obsodijo za vse, kar se je to leto slabega godilo v vasi, in usmrtijo. Do polnoči leži na parah v gostilni. Pred polnočjo ga nesejo za pogrebom na kraj zunaj vasi, imenovan »dabr«. Tam ga še pred polnočjo sežgejo, opolnoči pa zavlada tišina.
Dediščina drežniškega pusta se prenaša iz roda v rod z ustnim izročilom. To niti ni težka naloga, saj v Drežnici otroci že od mladih let odraščajo s pustom in komaj čakajo, kdaj bodo sami smeli postati njegov del. Kratkoročno in srednjeročno drežniški pust ni ogrožen. Skrb vzbuja le negotovost v zvezi s prostorom, ki ga drežniška fantovščina potrebuje za svoje delovanje.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
Avtor zapisa
Opis Drago Lišter, vrednotenje Naško Križnar
Predlog citata
Drago Lišter, O.; Naško Križnar, v. 2010: Drežniški pust. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/90-drezniski-pust.
