Orači Okič
Dodatne slike
Video vsebine
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Orači Okič pod evidenčno številko 2-00004 vodi Register žive kulturne dediščine
Vrednotenje dediščine: Šega predstavlja pomemben dejavnik regionalne istovetnosti. Haloze so redko naseljene in med letom se prebivalci ne družijo vsakodnevno, kot so se nekdaj ob skupnih delih. Skupina oračev vsaj enkrat na leto združi ljudi v skupnem pričakovanju in veselju. Orači so gostoljubno sprejeti. V hiše prinesejo smeh, ples in pogovor, ljudje pa se jim oddolžijo s hrano in pijačo. Dejavnost oračev ljudje dojemajo kot kulturno dobrino. Nastop oračev na lokalnih pustnih prireditvah je prestižnega pomena za posamezno skupino in za kraj, iz katerega prihajajo.
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Orači so živ pojav pustovalske kulture, razširjen v večji meri v severovzhodni Sloveniji, zlasti v pokrajinah: Mursko polje, Ptujsko in Dravsko polje in Haloze. Pustno oranje je obhodna šega. Orači so dobro raziskana in dokumentirana pustna skupina.
ED Orači Okič ima v svoji sestavi dve sekciji: orače in ruso. Orače sestavljajo: tri do šest konjičev (kujekov), pokač, baba, eden ali več korantov in muzikant.
Na hišno dvorišče najprej priteče korant in z ruženjem oznani svoj prihod. Ko prideta gospodar ali gospodinja na hišni prag, korant zapleše in z ježevko zariše ris nad tlemi. Baba pristopi in vpraša gospodinjo ali gospodarja, če bodo dali orati. Ko pristanejo, pokač zapoka z bičem, kujeki pa zdirjajo v krogu in vlečejo za sabo plug, ki ga drži za ročaj plužar ali eden od korantov. Baba poskakuje z njimi v krogu in seje pleve iz sejače. Po končanem oranju baba pristopi h gospodinji in sprejme plačilo: denar ali jajca in klobaso. Pristopijo tudi koranti, ki prosijo za denar, in pokač, ki prosi denar za bičeve repke. Sledi pogostitev s pijačo in pustnimi jedmi (vino, kruh, šunka, krofi).
Skupini oračev sledi rusa. To sta dva moža v ogrodju, pokritem z rjuho, da se jima vidijo samo noge. Ruso vodi zanikrno oblečen gonjač s klobukom, bičem in košem za krmo. Privede ruso do hiše in jo prodaja gospodarju.
Na pustni torek skupina ED Orači Okič cel dan obiskuje vasi, zaselke in samotne domačije na meji med občinama Videm in Cirkulane. Druge pustne dni nastopajo na karnevalskih povorkah v Cirkulanah, v Vidmu pri Ptuju in na ptujskem karnevalu, razen tega pa še na priložnostnih gostovanjih v Sloveniji in tujini.
Problem vseh pustnih skupin je novačenje novih članov. Mladino zanima samo modernejša oblika fašenka, ki se kaže v folklorizaciji in degradaciji tradicionalnih sestavin, npr. s pretiranim povečanjem števila korantov, z enakopravnim sodelovanjem obeh spolov in z gostovanjem v mestnih karnevalih. Zato ED Orači Okič načrtno vzgaja mlade z ustanavljanjem skupine malih oračev.
Velika nevarnost za obstoj tradicionalne oblike oračev kot obhodne šege je postopno zmanjševanje zanimanja za delovanje v domačem kraju. Večina pustnih skupin želi nastopati pred večjim občinstvom na velikih karnevalskih povorkah.
Danes je obhodna šega pustnega oranja za fašenk trdno zasidrana v kulturi Haložanov. Haloze so v očeh okoliškega prebivalstva, Štajerske in Slovenije prepoznane v pustnem času kot pokrajina oračev.
Strokovne reference in viri
- Brence, A. 2003: Pustni orači iz Zgornjega Gruškovja v Halozah. O pustu, maskah in maskiranju (ur. Jurij Fikfak, Aleš Gačnik, Naško Križnar, Helena L. Podlogar), str. 103–112.. Ljubljana, Opera ethnologica Slovenica. [COBISS-ID 20614445]
Avtor zapisa
Naško Križnar
Predlog citata
Križnar, N. 2010: Orači Okič. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/95-oraci-okic.
