Pasna spona je vrhunski spomenik situlske umetnosti, ki zaradi noše lovca odstopa od ostalih na našem ozemlju.

Številnim, doslej znanim rimskodobnim kamnitim spomenikom z Iga, se je pridružila stela, odkrita med izkopavanji leta 2014.

Potok s ponornimi brezni na južnem pobočju Žumberačke gore, severno od naselja Krašnji Vrh.

Občasno ponorno brezno na južnem pobočju Gorjancev, severno od naselja Krašnji Vrh.

Veliki Predaselj je naravni most v koritih Kamniške Bistrice.

Mali Predaselj je naravni most v koritih Kamniške Bistrice.

Visokogorska planina Laz leži na 1565 m nadmorske višine in spada med žive planine, kjer se še ohranja visokogorsko pašništvo in sirarstvo. Tu se je ohranila okrnjena večstopenjska paša (dvostopenjska) in vseh 19 objektov.

Vodoravna kapniška jama z aragonitnimi tvorbami na Ravnah pri Cerknem.

Intermitentni izvir pod Cerkljanskim vrhom.

Soteska reke Kokre v Kranju je ozka, do 30 m globoka in nekaj kilometrov dolga rečna dolina, vrezana v konglomerat.

Glijun je močan kraški izvir na južnem vznožju Kaninskega pogorja.

Ledeniška krnica na vzhodnem pobočju grebena Planinka v osrednjem delu Pohorja, v kateri je manjše umetno jezero.

Zemeljski plaz Stožje se je sprožil novembra 2000 zaradi obilnih jesenskih padavin in s prostornino 1,5 milijona m3 sodi med večje recentne zemeljske plazove v Sloveniji. Posledični drobirski tok je v Logu pod Mangartom terjal sedem življenj.

Luknja je zatrepna dolina ob izviru Prečne na zahodnem robu Krško-Brežiške kotline.

Visoko barje s številnimi jezerci, ki zapolnjujejo plitve kotanje na bolj uravnanih slemenih osrednjega dela Pohorja.

Terasirana vinogradniška pokrajina med Ljutomerom in Ormožem.

Ljubljansko barje je najjužnejši del Ljubljanske kotline. Sestavljajo ga ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Od leta 2008 je zavarovan kot krajinski park.

Otroci v dneh od velikega četrtka do velike sobote, ko so zvonovi »zavezani«, hodijo po ulicah Tržiča in z ragljanjem oznanjajo čas molitve.

Germovka spada med najstarejše ohranjene stavbe v Tržiču. V stavbi so izdelovali kose in druge izdelke iz jekla.

11. marca, na predvečer godu sv. Gregorja, so čevljarji po Tržiški Bistrici spustili goreče predmete, s čimer so simbolično oznanili prihod pomladi in konec dela ob umetni svetlobi.