Število najdenih dediščin:
20
Ljubljansko barje je najjužnejši del Ljubljanske kotline. Sestavljajo ga ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Od leta 2008 je zavarovan kot krajinski park.
Nepremična kulturna dediščina
Topilnica je bila skupek strojev, peči in transportnih naprav, s katerimi so med tehnološkim procesom iz rude pridobivali različne elemente in spojine.
Nepremična kulturna dediščina
Jožefov jašek je eden izmed transportnih jaškov v rudniku živega srebra v Idriji, ki so jih uporabljali za transport rudarjev in rudniškega materiala ter izvoz rude na površje.
Nepremična kulturna dediščina
V strojnici jaška Inzaghi je bil parni stroj, ki je poganjal naprave za izvoz rude v jašku. Zdaj so naprave obnovljene, v prostorih strojnice pa so prostori Turistično informacijskega centra Indrija.
Nepremična kulturna dediščina
Rudniški magazin je bil močno povezan z življenjem idrijskih rudarskih družin, saj je bilo v njem žitno skladišče za rudarje. Rudnik živega srebra je do leta 1912 rudarjem del plače za opravljeno delo izplačeval v naturalijah.
Nepremična kulturna dediščina
Ljudska šola, zgrajena leta 1876, velja za eno najlepših šolskih zgradb v Sloveniji. Zgrajena je bila s sredstvi, ki so jih prispevali idrijski rudarji. Zdaj v šoli delujejo Kovinarska šola Idrija in različne kulturne ustanove.
Nepremična kulturna dediščina
Eden najstarejših in najznamenitejših objektov idrijskega rudnika je zdaj razstavni prostor bogate idrijske tehniške dediščine. Tehniška zbirka, ki je nastala pod okriljem Mestnega muzeja Idrija, ni pomembna le za Idrijo, ampak tudi za splošno zgodovino t
Nepremična kulturna dediščina
Okrog leta 1770 zgrajeno Rudniško gledališče velja za najstarejšo gledališko stavbo na Slovenskem. Stavba je imela bogato notranjo opremo.
Nepremična kulturna dediščina
Rudarska hiša je idrijska stanovanjska hiša, ki je bila zgrajena ob koncu 18. stoletja. V pritličju je zidana, konstrukcija dveh nadstopij in podstrešja pa je lesena. Obnovljeno hišo si je možno ogledati ob predhodni najavi.
Nepremična kulturna dediščina
Idrijska kamšt je črpalna naprava v idrijskem rudniku živega srebra z največjim lesenim kolesom v Evropi.
Nepremična kulturna dediščina
Klekljanje je izdelovanje čipk s križanjem, sukanjem, pretikanjem oziroma prepletanjem niti, navitih na kleklje. V Idriji je bilo dokumentirano že v 17. stoletju, na podeželje pa se je razširilo v 19. stoletju.
Živa kulturna dediščina
Putrihove klavže so zidana vodna pregrada na pritoku Idrijce Belci, ki je bila namenjena zbiranju vode za plavljenje jamskega lesa do rudnika živega srebra v Idriji.
Nepremična kulturna dediščina
Idrijske klavže so zidana vodna pregrada v povirju reke Idrijce, ki je bila namenjena zbiranju vode za plavljenje jamskega lesa do rudnika živega srebra v Idriji.
Nepremična kulturna dediščina
Škocjanska jama je del sistema Škocjanskih jam za ponorom v Veliki dolini.
Naravna dediščina
Leta 1500 so v Idriji izkopali prvi rov, ki je dobil ime Antonijev rov. Danes je to eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi, iz katerega so pridobili več kot osmino živega srebra v svetovnem merilu.
Nepremična kulturna dediščina, Naravna dediščina
Poslopje za prvo realko s slovenskim učnim jezikom v Idriji je bilo zgrajeno leta 1903. Pročelja so oblikovana v neorenesančnem slogu. Nosilno konstrukcijo sestavljajo zidovi, stropovi različnih tipov in leseno ostrešje.
Nepremična kulturna dediščina
Brusove ali Belčne klavže so zidana vodna pregrada na pritoku Idrijce Belci, ki je bila namenjena zbiranju vode za plavljenje jamskega lesa do rudnika živega srebra v Idriji.
Nepremična kulturna dediščina
Del trgovske poti v Idriji, po kateri je živo srebro odhajalo v svet.
Nepremična kulturna dediščina
Drugi največji rudnik živega srebra na svetu ima petstoletno tradicijo.
Nepremična kulturna dediščina
Idrijska čipka je tip ročno klekljane čipke z večstoletno tradicijo, ki se na območju Idrije in njene okolice ohranja in razvija še danes.
Premična kulturna dediščina