Rudarska hiša v Idriji

Opis

Rudarska hiša je obnovljena idrijska stanovanjska hiša, ki je bila zgrajena ob koncu 18. stoletja. Stavba z visokim pročeljem, ki je obrnjeno proti dolini, belimi stenami in majhnimi okenci je po ustaljeni tradiciji prislonjena v breg(Kavčič, 2002). Zaradi ozke doline s strmimi pobočji se je naselje lahko širilo le po pobočjih in obronkih okoliških hribov. Hiša je v pritličju zidana, konstrukcija dveh nadstropij in podstrešja pa je lesena, prekrita z ometom. Nosilni elementi so tesani tramovi, leseni so tudi stropi in notranja stopnišča. Razporeditev notranjih bivalnih prostorov se drži ustaljenega tlorisa z vežo in črno kuhinjo v obokanem podaljšku. Tloris se v etaži ponovi. V hiši so strme kamnite stopnice, kamnit portal s profilirano preklado, lesena ganka in nizek prizidek. Visoko in strmo ostrešje je prekrito s kratkimi krojenimi skodlami – šinkli iz jelovega lesa. Strma streha se po dežju naglo posuši, pozimi pa sneg z nje hitro zdrsi. Ob hiši so ohranjeni drevje in zelenjavni vrtički, imenovani lehe (Kavčič, 2002). V 19. stoletju je v eni hiši živelo približno 16 ljudi. Lastnik je pobiral najemnino in je lahko redil domače živali (prašiča, zajce, kokoši, včasih kravo), sicer pa so družine živele skromno. Zaradi pomanjkanja prostora je običajno najmlajši otrok spal v zibki, dva v predalu (»ladlcu«), ostali pa na leseni klopi z naslonjalom ali na slamnjači. Rudarji so bili družabni. Ob večerih so se pogovarjali in igrali družabne igre, ženske in otroci pa so klekljali. Imeli so ptice v kletkah, ki so visele na zidovih ali stale na omarah in okenskih policah (Rudarska hiša …, 2012). Muzej je hišo odkupil leta 1985. Fasado so obnavljali od leta 1986 do leta 1990, celotno leseno konstrukcijo so impregnirali z zaščitnim sredstvom, zamenjali so dotrajana okna, jo na novo ometali, streho pa prekrili s skodlami. Leta 1988 je potekalo delo v notranjosti (obnova stopnišč). Leta 1992 so v kuhinji pozidali odprto ognjišče in uredili pode v prvem nadstropju. Leta 1999 so opravili elektroinštalacijska dela in ponovno zamenjali streho, ker je puščala. Preden so hišo leta 2002 odprli za oglede, so rekonstruirali bivalne prostore, ki so jih opremili s pohištvom iz prve polovice 20. stoletja. Spomeniško-varstvena dela je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice. Od leta 2001 je objekt spomenik državnega pomena (Gradiva Idrija). Rudarska hiša posebej »zaživi« v času vsakoletnega čipkarskega festivala, ko v njej številnim obiskovalcem ponujajo tudi idrijske žlikrofe (Kavčič, 2002).

Strokovne reference in viri

• - 2012: Gradiva Idrija. Osebna korespondenca. Idrija.
• - 2012: Rudarska hiša - etnološka zbirka. Mestni muzej Idrija. -.
• Kavčič, J. 2002: Idrijski svet vabi na obisk. Turistični vodnik po idrijski občini. Idrija.
• Leskovec, I., Peljhan, M. 2009: Idrija - Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu. Idrija.

Opombe

Opis je nastal v sklopu EU projekta Cherplan: Enhancement of Cultural Heritage Through Environmental Planning & Management http://www.cherplan.eu/

Avtor zapisa

Lucija Lapuh (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Lapuh, L. 2012: Rudarska hiša v Idriji. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/469-rudarska-hisa-v-idriji.