Kartuzija Pleterje
Dodatne slike
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Kartuzija Pleterje pod evidenčno številko 528 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto, Ur. l. RS 38/1992.
Pristojni zavod: ZVKDS OE Novo mesto
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Kartuzija v Pleterjah, ki danes sodi k naselju Drča, leži v tihi dolini ob vznožju Gorjancev, to je v ravninskem delu vinorodnega pobočja Pleterskega hriba (282 m), jugovzhodno od Šentjerneja, od koder do Pleterij vodi pot skozi vasico Šmarje z Marijino cerkvijo. Današnji sklop kartuzije v Pleterjah obdaja visoko obzidje kot ločnica med zunanjim svetom in skrivnostnim svetom tišine in miru. Kartuzija v arhitekturnem smislu obsega staro kartuzijo, od katere so se ohranili stara gotska cerkev (Pleterje - Cerkev sv. Trojice), nadstropna zakristija ter ostanki križnega hodnika z delom kapiteljskega trakta in refektorija, in novo kartuzijo z drevoredom (Pleterje - Drevored) in vsemi pripadajočimi poslopji (Pleterje – Knjižnica v kartuzijanskem samostanu), ki pa so za obiskovalce nedostopna. Pred samim samostanskim kompleksom se je izoblikoval muzej na prostem (Pleterje- Muzej na prostem) s posebej izrazito Kegljevičevo hišo (Pleterje – Kegljevičeva hiša).
Od prvotnega samostanskega kompleksa so se ohranili cerkev, nadstropna zakristija ter ostanki križnega hodnika z delom kapiteljskega trakta in refektorija. Od teh sta za obiskovalce danes dostopni le cerkev in zakristija. Cerkev v tlorisu obsega šest pravokotnih obočnih pol v ladji ter eno s petosminskim zaključkom v prezbiteriju. Severno zunanjo stran so podpirali dva ločna opornika in križni hodnik, južno in vzhodno pa enajst dvakrat stopnjevanih opornikov. Ladja in prezbiterij sta po shemi kartuzijanske arhitekture enako široka. V notranjščini je dolg križnorebrasto obokan prostor z letnerjem, ki počiva na treh križnih obokih, s prednje strani oprtih na dva osmerokotna stebra, razdeljen na bratovski in meniški kor. Na obočnih sklepnikih so med drugim upodobljeni grb grofov Celjskih, Vera icon (Veronikin prt), Jagnje božje in pelikan. Južno steno v prezbiteriju krasi še bogato členjena sedilija.
Od ostalega kompleksa (mali križni hodnik, kapiteljska dvorana) so se ohranili le posamezni sklepniki in rebra ter dve figuralni konzoli oziroma moško in žensko poprsje s portretnimi potezami, ki bi mogoče predstavljali ustanovitelja pleterske kartuzije, celjskega grofa Hermana II. in njegovo ženo Ano Schaunburško.
Znotraj nove kartuzije obiskovalčevo pozornost najprej pritegne lipov drevored, ki vodi do vhodnega poslopja. Vhod v kartuzijo je nekoliko poudarjen z iztopajočim srednjim delom, ki se zaključuje s trikotnim čelom. Skozi glavni vhod pridemo najprej na t. i. častno dvorišče. Dvorišče je parkovno urejeno z vodometom na sredini. Levo in desno ga omejujeta nadstropni stavbi s stanovanji za brate laike in goste, v osi vhoda pa se dviga pročelje nove redovne cerkve, oblikovano v novoromanskem slogu. Cerkev je prostorsko zasnovana v tradiciji redovne arhitekture kot dolga v celoti križnorebrasto obokana prostornina. Ponaša se z opremo, z baročnimi stenskimi oblogami in leseno korno pregrado, ki tako kot v stari cerkvi deli prostor na bratovski in meniški del. Poleg knjižnice, kjer danes hranijo vrsto dragocenih knjig, je tudi pri novi kartuziji nepogrešljiva sestavina mali križni hodnik, prislonjen na južni strani, iz katerega pridemo v veliki križni hodnik, okrog katerega so nanizane celice menihov. Te so v bistvu dvoprostorske hišice z vrtom, po obliki vse preproste in povsem enake.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
Avtor zapisa
Robert Peskar
Predlog citata
Peskar, R. 2010: Kartuzija Pleterje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/100-kartuzija-pleterje.
