Kartuzija Jurklošter

Opis

Kartuzijanski samostan v Jurkloštru je leta 1172 ustanovil krški škof Henrik, kar je omogočilo naselitev francoskih in italijanski menihov v teh krajih. Tako je leta 1185 je v samostanu živelo 12 očetov, 16 bratov in prior.

Nasledniki krške škofije kartuzijanskemu redu niso bili naklonjeni, zato je bil samostan ob koncu 12. stoletja prvič opuščen. Ponovno ga je leta 1208 oživel štajerski vojvoda Leopold VI. Babenberški, ki je omogočil gradnjo cerkve sv. Mavricija v povsem novem slogu, imenovanem »laška skupina«. Za ta arhitekturni slog je značilno, da ima cerkvena ladja križnorebrasti obok kvadratnih presekov.

Samostanu so bili zelo naklonjeni Celjski grofje, saj so ga denarno podpirali, mu podelili sodno imuniteto in nova posestva. Prav iz obdobja Celjskih grofov je znana zgodba o Frideriku Celjskem in Veroniki Deseniški, ki govori o prepovedani ljubezni, skrivanju za samostanskimi zidovi in tragični smrti Veronike Deseniške.

Konec 15. stoletja so samostan razdejali Turki, v času kmečkih uporov med leti1573 in 1635 pa so ga izropali okoliški prebivalci. Samostan je bil predan jezuitom, ki so v njem živeli do njihove razpustitve leta 1773. Večina knjig iz samostanske knjižnice je bila odpeljana v Gradec, celotno gospoščino z vsem imetjem pa je prevzela država. Graščina je kasneje prehajala iz rok v roke različnih podjetnikov, ob koncu II. svetovne vojne pa je bila požgana. Danes je ohranjen le manjši del samostanskega kompleksa in cerkev sv. Mavricija.

Spletne povezave

• Transromanica

Strokovne reference in viri

• Orožen, I., Maček, J. 2009: 1. Orožnova zgodovina dekanije Laško. Celje. [COBISS-ID 247688448]
• Rybář, M., Maček, J. 2000: 800 let Jurkloštra. Laško. [COBISS-ID 107067648]

Avtor zapisa

Tomaž Majcen, Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Majcen, T.; Golež, M. 2010: Kartuzija Jurklošter. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/280-kartuzija-jurkloster.