Spomenik Mateju Cigaletu
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Spomenik Mateju Cigaletu pod evidenčno številko 21150 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Pristojni zavod: ZVKDS OE Nova Gorica
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Na trgu sredi Črnega vrha na Črnovrški planoti stoji spomenik Mateju Cigaletu. Skupaj s spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v bližnjih Lomeh je bil postavljen leta 1894. Spomenik, ki ga je verjetno izdelal kamnosek Matija Tomažič iz Vipave, je preprost, dva metra visok kamniti obelisk na podstavku. Edini okras na spomeniku so štirje napisi:
1.
V črnovrški občini, v Lomeh, štev. 12, je bil rojen 2. kimovca l. 1819. Matej Cigale, slovenski pisatelj, urednik »Državnega zakonika«, umrl kot vladni svetovalec dné 20. malega travna l. 1889 na Dunaju.
2.
Jeden poglavitnih stebrov mìle slovenščine in jeden največjih dobrotnikov slovenskemu ljudstvu. Navratil. Postavili častilci l. 1894.
3.
Človeku je namen ožlahtniti srce in približati se božji svetosti. M. Cigale
4.
Kar zrak stvarem je, je narodu narodnost. M. Cigale
Matej Cigale (Lome, 2. 9. 1819 – Dunaj, 20. 4. 1889) se je šolal v Idriji, Gorici, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Ob študiju teologije in prava se je seznanil s klasičnimi, romanskimi, germanskimi in slovanskimi jeziki. Zaradi pomanjkanja denarja kljub opravljenemu sodniškemu izpitu ni mogel slediti svoji poklicni želji postati sodnik. Leta 1848 je prevzel urejanje novega časnika Slovenija in postal tajnik Slovenskega društva v Ljubljani. Leto pozneje ga je usoda ponovno pripeljala na Dunaj, kjer je bil imenovan v državno komisijo za pravno terminologijo za slovanske jezike. Kot slovenski urednik državnega zakonika je do konca življenja skrbel za slovensko pravno terminologijo ter prevode vseh pravnih in sorodnih dokumentov.
Cigale je bil vnet zagovornik in pristaš rabe narodnih jezikov. Deloval je na različnih področjih; bil je jezikovni recenzent učbenikov, napisal je veliko število člankov o pravopisu, oblikoslovju in skladnji, največje delo pa je opravil z urednikovanjem Wolfovega slovarja, ki je kot Deutsch-slovenisches Wörterbuch izšel leta 1860. Pri reševanju jezikovnih zagat se je srečal tudi z zemljepisnimi imeni in geografsko terminologijo, kjer je prav tako pustil neizbrisen pečat. Njegovo največje geografsko delo je Atlant, prvi svetovni atlas v slovenskem jeziku, s katerim smo se Slovenci postavili ob bok kulturno in jezikovno razvitim narodom. Čeprav nekatere njegove rešitve danes morda zvenijo nenavadno ali celo smešno, je opravil izjemno delo, saj je številna tuja imena s prevodi in podomačitvijo prvič sistematično zapisal v slovenskem jeziku.
Atlant je med letoma 1869 do 1877 po listih izhajal pri Slovenski matici. Od prvotno načrtovanih 24 (ali celo 40) zemljevidov jih je bilo v šestih snopičih natisnjenih le 18. Iz doslej neznanih vzrokov je Atlant ostal tudi brez naslovnega lista in kazala. Zemljevidi niso bili nikdar vezani v knjigo in so razmeroma redki. Še redkejši pa je celoten komplet; v Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo le dva izvoda.
Leta 2005 so sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pripravili faksimile vseh zemljevidov, indeks vseh zemljepisnih imen in napisali spremno študijo, s katero so že skoraj povsem pozabljeno delo v zgodovinskem, družbenem, političnem, kulturnem in jezikovnem kontekstu obdobja njegovega nastajanja ponovno predstavili slovenski javnosti.
Strokovne reference in viri
- Debevec, J. 1889: Matej Cigale – slovenski jezikoslovec. Dom in svet 7. Ljubljana.
- Fridl, J., Urbanc, M. 2006: Sporočilnost zemljevidov v luči prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 78, 2, 53-64. Ljubljana. [COBISS-ID 25878829]
- Glaser, K. 1896: Matej Cigale (1819–1889). Zgodovina slovenskega slovstva 3. Ljubljana. [COBISS-ID 27802369]
- Kacin, A. 1976: Cigale, Matej. Primorski slovenski biografski leksikon 1-3. Gorica. [COBISS-ID 7175168]
- Kladnik, D., Urbanc, M., Fridl, J., Orožen Adamič, M., Perko, D. 2006: Ein Kartenfund in Slowenien und sein Faksimilendruck : Ein wichtiges Ereignis für Sloweniens und Österreichs historische Geographie. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 148, 347-368. Ljubljana. [COBISS-ID 25878829]
- Kolarič, R. 1925: Cigale, Matej. Slovenski biografski leksikon 1-1. Ljubljana. [COBISS-ID 782466]
- Lampe, F. P. 1894: Mateju Cigaletu v spomin. Dom in svet 18. Ljubljana.
- M.(arn), J. 1889: Matej Cigale. Slovenec 92. Ljubljana.
- Majaron, D. 1887: Matej Cigale. Slovan 15, 16. Ljubljana.
- Majaron, D. 1889: Matej Cigale. Slovenski pravnik. Ljubljana.
- Navratil, I. 1894: Matej Cigale. Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto. Celovec.
- Oblak, M. 2003: Dosežki Wolf-Cigaletovega nemško-slovenskega slovarja iz l. 1860 v luči sodobne leksikografije. Diplomsko delo. Ljubljana. [COBISS-ID 26094690]
- Perko, D., Šumrada, J., Orožen Adamič, M., Urbanc, M., Fridl, J., Kladnik, D. 2005: Atlant. Ljubljana. [COBISS-ID 219272448]
- Suhadolnik, S. 1960: Cigaletov besednjak. Jezik in slovstvo 5-8. Ljubljana. [COBISS-ID 16076589]
- Suhadolnik, S. 1988: Cigale, Matej. Enciklopedija Slovenije 2. Ljubljana. [COBISS-ID 1035268]
- Urbanc, M., Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D. 2006: Atlant and slovene national consciousness in the second half of the 19th century. Acta geographica Slovenica 46, 251-283. Ljubljana. [COBISS-ID 25864237]
- Žitko, S. 1996: Po sledeh časa: Spomeniki v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 62229760]
Avtor zapisa
Mimi Urbanc (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)
Predlog citata
Urbanc, M. 2010: Spomenik Mateju Cigaletu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/135-spomenik-mateju-cigaletu.