Spominski park Navje

Opis

Spominski park Navje je ograjena parkovna površina s trato, peščeno potjo, nekaj raztresenimi grobovi, številnimi nagrobniki znamenitih Slovencev, arkadno grobno lopo ob vzhodni strani ter izvrstno oblikovanim vhodom v park na njegovem jugovzhodnem vogalu. Podobo parka zaokrožujejo štirje stebri na severnem delu.

Navje je nastalo potem, ko so leta 1927 dokončno opustili pokopavanje umrlih na starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. Ob kapeli, pozneje cerkvi sv. Krištofa se je pokopališče od blagoslovitve leta 1779 širilo proti vzhodu in ob koncu 19. stoletja že postalo pretesno za naglo naraščajoče prebivalstvo Ljubljane. Leta 1906 so zato začeli pokopavati na novem pokopališču pri sv. Križu (današnje Žale). Arhitekt Jože Plečnik je imel za ureditev starega pokopališča dve zamisli. Po eni naj bi pokopališče preuredili v pokopališče otrok, po drugi pa je želel v os pokopališča postaviti monumentalno svetišče, Hram slave, panteon znamenitih Slovencev (1932). Nove potrebe po župnijski cerkvi za hitro rastoči Bežigrad so Plečnika prisilile, da je ob cerkvi sv. Krištofa zasnoval prizidek, cerkev sv. Cirila in Metoda (1934), vodstvo ljubljanske škofije pa je, prav tako po Plečnikovih načrtih, vzhodno od nove cerkve zgradilo Baragovo semenišče (1936–1941). Iz ostankov pokopališča na vzhodni strani in z dodanim podarjenim zemljiščem ljubljanske škofije se je ljubljanski mestni svet leta 1936 odločil urediti park s pokopališčem zaslužnih mož in žena – Navje. Ime zanj je predlagal Josip Wester. V letih 1936–1938 so nekatere grobove zaslužnih prekopali in jih skupaj z nagrobniki ali samo nagrobnike prenesli na Navje.

Ureditev Navja je zasnoval Jože Plečnik, izvedbo je vodil arhitekt Ivo Spinčič, parkovni del pa nadzornik mestnih nasadov Anton Lap. Plečnik je ozek trikotni prostor uravnal na treh ravneh. Na najvišji ravni je vstopni del parka z vhodom ob Vilharjevi cesti. Peščena pot, ki poteka od vhoda mimo grobnih arkad do izteka na severni strani, določa drugo raven. Z nje vodijo štirje manjši stopniščni prehodi na tretjo, najnižjo raven – s trato, drevjem in grmovnicami poraslo zemljišče s posameznimi nagrobniki in štirimi Plečnikovimi stebri, ki so prej stali pred stavbo Glasbene matice. Poglavitni arhitekturni poudarek je na klasicistično zasnovani grobni lopi. Drugi estetsko naglašeni del je vhod na Navje, tretjega pomenijo izbrani nagrobniki, ki so zgoščeni v arkadni lopi klasicističnega sloga iz 19. stoletja in v njeni osi.

Novo zarezo v tem prostoru je povojnem času pomenila gradnja Gospodarskega razstavišča (1954–1958), ki se je s številnimi objekti širilo v območje Navja in ga začelo ogrožati. Šele z ureditvijo Severnega parka (2009) in pospešenim čiščenjem neprimernih gradenj v okolici so se ustvarile razmere za trajno zaščito in dokončno ureditev Navja.

Na Navju najdemo grobove številnih umetnikov, znanstvenikov, politikov, duhovnikov – v splošnem družbeno vplivnih osebnosti na Slovenskem od začetka 19. do začetka štiridesetih let 20. stoletja. Na Navju so med drugim pokopani Anton Aškerc, Jožef Blaznik, Janez Bleiweis, Matija Čop, Ivan Grohar, Josip Jurčič, Jernej Kopitar, Anton Korošec, Anton Tomaž Linhart, Fran Levstik, Matej Langus, Plečnikova starša Helena in Andrej Plečnik, Simon Rutar, Josip Stritar, Valentin Vodnik in drugi.

Spletne povezave

• Navje - spominski park slovenske zgodovine

Strokovne reference in viri

• Bajuk, M. 1940: Navje / sestavil M. Bajuk. Ljubljana. [COBISS-ID 54441728]
• Mole, R. 1940: Navje. Naš Bežigrad: v luči zgodovine, kulture, gospodarstva, 72–78 (uredila Fajdiga, V. in Jesenovec, F.). Ljubljana. [COBISS-ID 6217273]
• Piškur, M., Žitko, S. 1997: Ljubljansko Navje. Ljubljana. [COBISS-ID 67697152]
• Prelovšek, D. 1993: Navje. Enciklopedija Slovenije. Zv. 7: Marin-Nor, str. 346. Ljubljana. [COBISS-ID 3595565]
• Škof, M., Prelovšek, D., Mahnič, J., Narobe, K. 1989: Navje: vredni nevenljivega spomina. Ljubljana. [COBISS-ID 29069312]

Avtor zapisa

Peter Krečič (Visoka šola za dizajn v Ljubljani)

Predlog citata

Krečič, P. 2013: Spominski park Navje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/481-spominski-park-navje.