Arheološko najdišče Okljuk pri Pustem Gradcu

Opis

Lahinja naredi pri Pustem Gradcu skoraj krožni okljuk. Teren znotraj okljuka se od obal proti notranjosti postopoma dviguje. Na najvišji točki stoji podružnična cerkev Vseh svetnikov s pokopališčem. Pri obdelovanju zemlje in izkopu jam za grobove so naleteli na številne arheološke predmete, ki pričajo, da je bil naravno zavarovan polotok obljuden v različnih obdobjih. Vhod v naselje lahko pričakujemo na mestu, kjer se pentlja Lahinje skoraj združi.

Naselje do sedaj še ni bilo sistematično raziskovano, naključne najdbe (odlomki kamnitih sekir, kosi keramike, kovinski predmeti, novci) pa dopuščajo sklep, da je bilo obljudeno v bakreni, bronasti in rimski dobi ter v srednjem veku. Na verjetno poselitev v starejši železni dobi kaže gomilno grobišče pri Velikem Nerajcu.

Najdbe z Okljuka hranita Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in Belokranjski muzej v Metliki.

Strokovne reference in viri

• Dular, J. 1985: Topografsko področje XI (Bela krajina). Arheološka topografija Slovenije, 67-68. Ljubljana. [COBISS-ID 20252929]
• Šinkovec, I. 1995: Katalog posmeznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe. V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem, Katalogi in monografije 29, 86-87. Ljubljana. [COBISS-ID 61799680]
• Šmid, W. 1909: Die Bronzezeit in Krain. Carniola 2, 127-128. Laibach.

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Arheološko najdišče Okljuk pri Pustem Gradcu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/159-arheolosko-najdisce-okljuk-pri-pustem-gradcu.