Tonovcov grad

Opis

Tonovcov grad leži približno 1 km severno od Kobarida. S svojo lego tik ob Soči zapira prehod skozi sotesko na desnem bregu reke. Soteska Soče je težko prehodna tudi na levem bregu, saj se tu tik nad reko že dvigujejo pobočja drežniške planote in Krna.

Zaradi strmih pobočij je hrib težko dostopen in je zato nudil varno zatočišče v različnih obdobjih. Najstarejši naselbinski sledovi segajo v čas mezolitika in neolitika, posamezne najdbe pa so tudi iz halštatskega in latenskega obdobja. Poznoantična naselbina, katere sledovi so še danes vidni, je bila postavljena na najvišji, naravno najbolje zavarovan zahodni del hriba, in je bila na lažje dostopnih mestih dodatno zavarovana z obzidjem.

Arheološka izkopavanja, ki na naselbini potekajo s presledki od leta 1993, so odkrila ostanke več bivalnih objektov, sklop zgodnjekrščanskih cerkva in vodni zbiralnik.

Prvo intenzivno poselitev lahko postavimo v drugo polovico 4. st. Glede na najdbe poznorimske vojaške opreme (pasne garniture, fibule) in novcev sodimo, da je imela naselbina takrat predvsem vojaško funkcijo. Naloga posadke je bila predvsem varovanje ceste, ki je povezovala mesto Forum Iulii (Čedad) v Furlaniji z naselbinami na Koroškem in je predstavljala eno izmed pomembnejših vpadnic v Italijo.

Najpomembnejše obdobje v življenju naselbine so zadnja desetletja 5. st. in celotno 6. st. V tem času je naselbina predstavljala cerkveno in upravno središče širšega območja ob Soči in Nadiži. Na skalnem vrhu je bil postavljen sklop treh zgodnjekrščanskih cerkva, ki spada med najbolje ohranjene v vsem jugovzhodnoalpskem prostoru. Cerkve kažejo več faz gradnje in prezidav. Najprej sta bili postavljeni dve vzporedni, med seboj povezani enoladijski cerkvi (severna in osrednja cerkev). Nato je bil na prezbiterijalni del osrednje cerkve prizidan manjši pravokoten prostor, interpretiran kot memorija. Nanjo je bila prizidana še zadnja, južna cerkev. V zadnji fazi so bili na vse cerkve prizidane še veže – nartexi ter preurejeni prezbiteriji.

Cerkve so danes izkopane in predstavljene v tlorisu, nad dvema bolje ohranjenima je postavljena zaščitna stavba.

Poleg cerkva so bili izkopani še trije drugi bivalni objekti. Velika hiša ob vhodu v naselbino je zaradi ugodne lege in bogatih najdb sodila med pomembnejše objekte. Bila je pravokotnega tlorisa, na vhodu v hišo je bil zgrajen vetrolov, pred njo pa je bil z nadstreškom pokrit prostor, kjer je potekala večina hišnih opravil. Na zahodu je bil na hišo prizidan še manjši prostor, ki je imel verjetno gospodarsko funkcijo. Ostanki hiše so danes vidni v tlorisu. Naselbina se je z vodo oskrbovala iz vodnih cistern. Ena od njih, izkopana na vzhodnem platoju naselbine, je bila pravokotnega tlorisa z dvojnimi zidovi, prekrita z leseno streho. Notranja stran je bila premazana z rdečkastim vodoodpornim ometom, ki je bil še zelo dobro ohranjen.

Drobne najdbe iz tega časa (orodje, deli hišne opreme, noša) kažejo, da je naselbina predstavljala pretežno samooskrbno enoto staroselskega romaniziranega prebivalstva, ki pa je vsaj do neke mere še vzdrževalo stike tudi s širšim prostorom rimskega imperija. Dokaz za to so predvsem ostanki velikih amfor iz 6. st, ki izvirajo iz vzhodnega Sredozemlja. Nekatere vzhodnogotske in langobardske najdbe kažejo tudi na občasno prisotnost germanskega prebivalstva.

Naselbina je bila opuščena v začetku 7. st. Skromni sledovi s konca 8. in začetka 9. st. kažejo, da so bile delno že porušene stavbe v tem času še enkrat kratkotrajno poseljene.

Strokovne reference in viri

• Ciglenečki, S. 1997: Tonovcov grad pri Kobaridu. Arheološko najdišče. Vodnik. Ljubljana, Kobarid. [COBISS-ID 66764544]
• Ciglenečki, S. 2008: Castra und Hohensiedlungen vom 3. bis 6. Jahrhundert in Slowenien. V: H. Steuer, V. Bierbrauer (ur.), Hohensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 58, 481–532. Berlin, New York. [COBISS-ID 28342829]

Avtor zapisa

Zvezdana Modrijan (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Modrijan, Z. 2010: Tonovcov grad. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/109-tonovcov-grad.