Ajdna

Opis

Poznoantična naselbina leži na jugozahodnem pobočju Stola, na izpostavljenem, 1046 m visokem skalnem čoku nad dolino Save Dolinke. Vzhodna, severna in deloma južna stena so prepadne, dostop je mogoč le iz jugozahodne strani. Naselbina se razprostira po več naselbinskih terasah zahodno in južno pod vrhom hriba.

Najstarejša poselitev je na podlagi najdbe kamnite sekire postavljena v čas med 3. in 2. tisočletje pr. n. št. Ponovno je bil hrib poseljen v rimski dobi. Iz tega časa so bili najdeni ostanki zidanih objektov na spodnji naselbinski terasi.

Največji razcvet je naselbina doživela v pozni antiki, v 5. in 6. stoletju. V tem času je nudila zatočišče prebivalcem iz neposredne okolice, hkrati pa nadzirala pomembno povezavo, ki je od Kranja po dolini Save vodila proti severu in nato v Italijo. Izkopavanja, ki na naselbini potekajo od leta 1973, so razkrila zgodnjekrščansko cerkev in več stanovanjskih stavb. Glede na konfiguracijo terena je bilo domnevno na hribu okrog 20 stavb.

Cerkev je preprosta enoladijska zgradba, razdeljena na prostor za vernike in nekoliko dvignjen prostor za duhovnike. Na cerkev je bila prizidana vhodna lopa – narteks, pozneje pa še manjši dvodelni prostor na severni strani, ki je bil morda nekaj časa krstilnica. V cerkvi je bilo najdenih tudi 11 grobov, ki so pripadali privilegiranim članom skupnosti.

Bivalni objekti so se prilagajali terenu. Večinoma so bili vsaj delno vklesani v skalo. Nanizani so bili na terasi južno od cerkvene stavbe ter na spodnji naselbinski terasi ob vhodu v naselje. Tu raziskana večja stavba, postavljena na starejši objekt, je imela prizidek in z vetrolovom zavarovan vhod. Še neraziskan niz stavb je tudi na ozki terasi tik pod vrhom.

Sodeč po drobnih najdbah je šlo za v glavnem samooskrbno naselbino staroselskega romaniziranega prebivalstva. Kot kažejo najdbe orodja, so se prebivalci ukvarjali s poljedelstvom (železni srp, lemež), živinorejo (škarje za striženje ovac) in tudi železarstvom. Vendar najdbe amfor in oljenk, uvoženih iz sredozemskega prostora dokazujejo, da so stiki s tem prostorom še obstajali. O stikih z novimi, germanskimi naseljenci pričajo na primer germanska keramična posoda in vzhodnogotski srebrnik, kovan med letoma 534 in 536.

Naselbina je bila opuščena v 2. polovici ali na koncu 6. stoletja. V objektu, raziskanem leta 2003, je bila najdena intenzivna žganinska plast, v ruševini pa skelet, v katerem je tičala sulična ost. Oboje kaže, da je bil objekt uničen v borbi.

Po opustitvi je bila naselbina ponovno obljudena v 9. stoletju. Iz tega obdobja so bili odkriti številni ostanki frankovske in slovanske vojaške opreme (ostroga, okov za nož, pasne spone) ter nakita. Najdbe so, skupaj s tistimi z Gradišča nad Bašljem, interpretirane kot ostanek upornega slovanskega plemstva, poraženega v uporu Ljudevita Posavskega proti Frankom.

Raziskani objekti na Ajdni so konzervirani in prezentirani. Starokrščanska cerkev je prekrita z leseno streho, duhovniška klop, sedež in oltar so ohranjeni v prvotni obliki. Tla so prekrita z maltnim estrihom po prvotni tehnologiji, v tlaku so označeni obrisi grobov. Podobno je urejen tudi niz stavb južno od cerkve.

Strokovne reference in viri

• Sagadin, M. 1997: Ajdna nad Potoki. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov 190. Ljubljana. [COBISS-ID 64846592]
• Sagadin, M. 2006: Potoki pri Žirovnici. Varstvo spomenikov. Poročila 39-41, 155–156. Ljubljana.
• Vidrih Perko, V., Sagadin M. 2004: Gorenjska v antiki. Kamniški zbornik 17, 207–224. Kamnik. [COBISS-ID 680915]

Avtor zapisa

Zvezdana Modrijan (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Modrijan, Z. 2010: Ajdna. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/421-ajdna.