By using cookies, we improve your user experience. By using our services, you agree to the use of cookies. OK Cookies that we use Privacy Policy

Cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori nad Preserjem

Official label: Prevalje pod Krimom - Cerkev Žalostne Matere
Synonyms: Žalostna gora nad Preserjem
Author: Giovanni Fusconi (pripisano)
Baročna vzdolžna stavba križnega tlorisa z zvonikom pred fasado in romarskimi arkadnimi lopami ob njej; obdaja jo obzidje s kapelicami križevega pota, v notranjščini je bogato baročno opremljena ter poslikana s freskami Janeza Wolfa in Janeza Šubica.

Description

Božjepotna cerkev Žalostne Matere božje v preserski župniji je le nekaj kilometrov oddaljena od Ljubljane. Stoji na 418 m visokem osamelcu, ki obvladuje barjansko ravnino. Bila je priljubljena destinacija romarjev iz južnega in zahodnega dela ljubljanske kotline. Nastanek cerkve ima zanimivo zgodovino. Ko so v začetku 18. stoletja v kraju slabi letini sledile lakota in bolezni, so se ljudje zatekli po tolažbo k Mariji in njej v čast hoteli sezidati cerkev. Vendar kartuzijani iz bližnjega samostana v Bistri, ki so bili tukajšnji upravitelji, gradnji niso bili naklonjeni in so odrekli finančno pomoč. Zato pa je priskočil na pomoč zelo ugleden zdravnik Franc Kovač -Faber, po rodu iz Preserja, ki je zdravil celo cesarja Karla VI. Z gradnjo so začeli pod vikarjem Francem Rustjo leta 1725 in jo že čez dve leti dokončali. Gre za vzdolžno (nepravilno orientirano) stavbo križnega tlorisa z zvonikom pred fasado in romarskimi arkadnimi lopami ob njej, ki jo obdaja pravokotno obzidje s kapelicami križevega pota. Notranjščino členijo pilastri in venčni zidec. Ladja, pokrita z banjastim obokom s sosvodnicami, se odpira v enako visoki plitvi bočni kapeli in kvadraten prezbiterij, obokan s križno kupolo; desno od prezbiterija je še ena kapelica z baročnim kipom Žalostne Matere božje. Oprema cerkve je v glavnem baročna, pri čemer se tako glavni kot stranska oltarja pripisujejo ljubljanskemu kiparju Mihaelo Löhru. V glavnem oltarju je kip Žalostne Marije, Jezusovo truplo (ki je običajno v njenem naročju) leži v niši pod oltarno mizo (menzo). Marijin kip je po baročni navadi oblečen. Gre za tip Marije zavetnice s pajčolanom, ob njej opazimo tudi tradicionalna angelčka, ki ji ga pomagata razgrinjati. Pod oltarjem ob slavoločni steni leži v stekleni krsti mumificirano truplo mučenca sv. Jukunda, ki je bilo preneseno v cerkev leta 1740 z namenom, da še bolj pripomore k slovesu te božje poti. Zanimiva sta svečnika v prezbiteriju, ki ju držita velika orlovska kremplja. Njuna nenavadna oblika je povezana s pripovedjo o moškem, ki je s Krima proti domu peljal voz drv ter klical na pomoč hudiča, ki pa je v zameno zahteval njegovo dušo. Nesrečnik je šele doma spoznal svojo napako. V upanju na odrešitev je poromal na Žalostno goro. Ko je prišel pred cerkvena vrata, sta se z obeh strani prikazala dva strašna kremplja in se preteče stegovala po njem. Končno mu je le uspelo priti v notranjščino in se spovedati, v zahvalo pa je cerkvi podaril ta dva svečnika. Sliki Sv. Janez Nepomuk in angel varuh ter Sv. Bruno in Frančišek Ksaver v stranskih oltarjih sta delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Na prižnici (iz okoli sredine 18. stoletja) je upodobljen cikel svetopisemske prilike o sejalcu. Prve orgle so leta 1845 naredili bratje Mazi iz Borovnice, a je od njih ostala le omara. Bili so samouki in takrat edini orglarski mojstri na Notranjskem (kasneje, v 20. stoletju, jih je predeloval mojster Jenko). Slavolok in pilastre v prezbiteriju je leta 1868 ornamentalno in v duhu nazarenskega slikarstva poslikal Janez Wolf. Obok prezbiterija je poslikal njegov učenec Janez Šubic, ki se je na prizoru Marijine smrti podpisal in freske datiral 1871.

References and resources

  • Marolt, M. 1929: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Ljubljana. [COBISS-ID 32092673]
  • Petrič, F. 1994: Duša le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem, 1. Ljubljana. [COBISS-ID 37572096]
  • Resman, B. 2001: Žalostna gora. Umetnostni spomeniki. Enciklopedija Slovenije, 15. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Sapač, I. 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka/18th Century Architecture in Slovenia. Mature Baroque (katalog razstave Arhitekturnega muzeja Ljubljana na gradu Fužine v Ljubljani od 10. maja do 20. avgusta 2007). Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
  • Vrišer, S. 1976: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 9779201]

The author of the record

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Kermavnar, S. 2010: Cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori nad Preserjem. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/172-cerkev-zalostne-matere-bozje-na-zalostni-gori-nad-preserjem.