Cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori nad Preserjem

Description

Božjepotna cerkev Žalostne Matere božje v preserski župniji je le nekaj kilometrov oddaljena od Ljubljane. Stoji na 418 m visokem osamelcu, ki obvladuje barjansko ravnino. Bila je priljubljena destinacija romarjev iz južnega in zahodnega dela ljubljanske kotline. Nastanek cerkve ima zanimivo zgodovino. Ko so v začetku 18. stoletja v kraju slabi letini sledile lakota in bolezni, so se ljudje zatekli po tolažbo k Mariji in njej v čast hoteli sezidati cerkev. Vendar kartuzijani iz bližnjega samostana v Bistri, ki so bili tukajšnji upravitelji, gradnji niso bili naklonjeni in so odrekli finančno pomoč. Zato pa je priskočil na pomoč zelo ugleden zdravnik Franc Kovač -Faber, po rodu iz Preserja, ki je zdravil celo cesarja Karla VI. Z gradnjo so začeli pod vikarjem Francem Rustjo leta 1725 in jo že čez dve leti dokončali. Gre za vzdolžno (nepravilno orientirano) stavbo križnega tlorisa z zvonikom pred fasado in romarskimi arkadnimi lopami ob njej, ki jo obdaja pravokotno obzidje s kapelicami križevega pota. Notranjščino členijo pilastri in venčni zidec. Ladja, pokrita z banjastim obokom s sosvodnicami, se odpira v enako visoki plitvi bočni kapeli in kvadraten prezbiterij, obokan s križno kupolo; desno od prezbiterija je še ena kapelica z baročnim kipom Žalostne Matere božje. Oprema cerkve je v glavnem baročna, pri čemer se tako glavni kot stranska oltarja pripisujejo ljubljanskemu kiparju Mihaelo Löhru. V glavnem oltarju je kip Žalostne Marije, Jezusovo truplo (ki je običajno v njenem naročju) leži v niši pod oltarno mizo (menzo). Marijin kip je po baročni navadi oblečen. Gre za tip Marije zavetnice s pajčolanom, ob njej opazimo tudi tradicionalna angelčka, ki ji ga pomagata razgrinjati. Pod oltarjem ob slavoločni steni leži v stekleni krsti mumificirano truplo mučenca sv. Jukunda, ki je bilo preneseno v cerkev leta 1740 z namenom, da še bolj pripomore k slovesu te božje poti. Zanimiva sta svečnika v prezbiteriju, ki ju držita velika orlovska kremplja. Njuna nenavadna oblika je povezana s pripovedjo o moškem, ki je s Krima proti domu peljal voz drv ter klical na pomoč hudiča, ki pa je v zameno zahteval njegovo dušo. Nesrečnik je šele doma spoznal svojo napako. V upanju na odrešitev je poromal na Žalostno goro. Ko je prišel pred cerkvena vrata, sta se z obeh strani prikazala dva strašna kremplja in se preteče stegovala po njem. Končno mu je le uspelo priti v notranjščino in se spovedati, v zahvalo pa je cerkvi podaril ta dva svečnika. Sliki Sv. Janez Nepomuk in angel varuh ter Sv. Bruno in Frančišek Ksaver v stranskih oltarjih sta delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Na prižnici (iz okoli sredine 18. stoletja) je upodobljen cikel svetopisemske prilike o sejalcu. Prve orgle so leta 1845 naredili bratje Mazi iz Borovnice, a je od njih ostala le omara. Bili so samouki in takrat edini orglarski mojstri na Notranjskem (kasneje, v 20. stoletju, jih je predeloval mojster Jenko). Slavolok in pilastre v prezbiteriju je leta 1868 ornamentalno in v duhu nazarenskega slikarstva poslikal Janez Wolf. Obok prezbiterija je poslikal njegov učenec Janez Šubic, ki se je na prizoru Marijine smrti podpisal in freske datiral 1871.

Web links

• Žalostna gora pri Preserju – Romarske cerkve – Slovenija, kam na izlet
• Preserje – Občina Brezovica
• Register nepremične kulturne dediščine

References and resources

• Marolt, M. 1929: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Ljubljana. [COBISS-ID 32092673]
• Petrič, F. 1994: Duša le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem, 1. Ljubljana. [COBISS-ID 37572096]
• Resman, B. 2001: Žalostna gora. Umetnostni spomeniki. Enciklopedija Slovenije, 15. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
• Sapač, I. 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka/18th Century Architecture in Slovenia. Mature Baroque (katalog razstave Arhitekturnega muzeja Ljubljana na gradu Fužine v Ljubljani od 10. maja do 20. avgusta 2007). Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
• Vrišer, S. 1976: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 9779201]

The author of the record

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Kermavnar, S. 2010: Cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori nad Preserjem. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/172-cerkev-zalostne-matere-bozje-na-zalostni-gori-nad-preserjem.