Lisičina
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Lisičina pod evidenčno številko 4237 vodi Register naravnih vrednot.
Varstveni status: Zakon o regijskem parku Škocjanske jame Ur. l. RS 57/96
Pristojni zavod: ZRSVN OE Nova Gorica
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Dol Lisičina leži 300 m severno od Velike doline in spada med udornice velikih dimenzij. V smeri sever–jug meri 380 m, v smeri vzhod–zahod pa 200 m. Globoka je od 55 do 105 m. Izračunana prostornina znaša 3.736.618 m³. Regijski park Škocjanske jame leži na območju kontaktnega krasa, kjer vode z neprepustnega fliša pritekajo na prepustni apnenec. Tu se pojavljajo udornice kot izrazit kraški pojav, do katerega pride zaradi raztapljanja karbonatne kamninske podlage. Oblikujejo se večji rovi, ki nastajajo ob lezikah, drobnih razpokah med plastmi kamnine. Zaradi raztapljanja, drobljenja in odnašanja kamnin nastanejo jamski rovi, ob njihovem združevanju pa jamske dvorane. Zaradi korozije in razpadanja kamnine ob straneh in pod stropom se dvorane večajo in nekatere se sčasoma ob porušitvi jamskega stropa odprejo na površje. Porušitev stropa pospešuje tudi mehanično preperevanja kamnine na površju.
Na območju parka je dvanajst kraških globeli z značajem udornic, ki jim domačini pravijo doli. Udornice so razvrščene v nizih, nastalih v različnih fazah ponikanja reke Reke. Udornice mlajšega nastanka prepoznamo po bolj strmih pobočjih, kar je posledica še vedno prisotnega procesa nastajanja ostenja in njegovega postopnega zajedanja v uravnano okolico, za udornice starejšega nastanka pa so značilna manj strma pobočja z melišči pod preostanki ostenij. Med razvojem udornice njene stene postopoma izginjajo, zato lahko s koeficientom sten, ki izraža razmerje med višinsko razliko najvišje točke in baze sten ter največjo globino, ugotovimo njeno razvojno stopnjo. Na podlagi tega koeficienta razlikujemo udorna brezna s koeficientom, večjim od 0,9, udornice s koeficentom od 0,05 do 0,90 in globoščake s koeficientom od 0,00 do 0,05. Ob celotni južni in zahodni strani dola Lisičine je ohranjeno ostenje, visoko do 90 m.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2002: Park Škocjanske jame. 2002. [COBISS-ID 120542720]
- Peric, B. 1999: Morfološke in metrične značilnosti udornic na območju Škocjanskega regijskega parka. Diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 9011042]
- Simić, M. 2000: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici - Strokovne osnove za Program varstva in razvoja Regijskega parka. Elaborat. Ljubljana.
Avtor zapisa
Borut Peric (Park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Peric, B.; Hribar, M. 2010: Lisičina. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/192-lisicina.