Mlaka

Opis

Mlaka je z geomorfološkega vidika manjša depresijska oblika, ki je nastala na dolomitni matični podlagi. Prekrita je z glinenim nanosom, ki omogoča zastajanje in zadrževanje vode v njej skozi vse leto. Vode se vanjo stekajo z okoliških pobočij, zaradi česar gladina vode v depresiji tekom leta vidno niha in se občasno preliva v južneje ležečo kraško kotanjo Zjot.

Zaradi stalne obilice vode so se v Mlaki razvile ugodne habitatne razmere za mnoge vlagoljubne vrste, med katerimi prevladujejo različne vrste šašev, na primer: rumeni (Carex flava), ostri (Carex gracilis) in kljunasti šaš (Carex rostrata). Na pogled so podobni travam, od njih pa jih najzanesljiveje ločimo po trirobem steblu, na katerem rastejo skupaj tako ženski kot tudi moški cvetovi. Pogosta spremljevalca sta tudi navadno (Juncus effusus) in bleščečeplodno (Juncus atriculatus) ločje. Te rastline niso zanimive za košnjo, zato je Mlaka varno zatočišče za različne kačje pastirje, plazilce in dvoživke. Najpogostejše so žabe: dolgonoga rosnica (Rana dalmatina), sekulja (Rana temporaria), zelena rega (Hyla arborea), krastača (Bufo bufo) ter hribski urh (Bombina variegata). Mlaka je tudi eden izmed potrjenih najjužnejših znanih habitatov želve močvirske sklednice (Emys orbicularis).

Strokovne reference in viri

• Ivanovič, M. 2008: Krajinski park Lahinja - širše zavarovano območje. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 25–42. Ljubljana. [COBISS-ID 38330466]
• Plut, D., Brečko Grubar, V. 2008: Hidrogeografske značilnosti Lahinje in Krajinskega parka Lahinja. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 91–104. Ljubljana. [COBISS-ID 38333282]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Mlaka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/197-mlaka.