Kostanjeviška jama

Description

Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev, za katere je značilen razgiban kraški teren s krednimi apnenci. Kraško pokrajino so skozi tisočletja ustvarjali padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki . Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in takrat se je malo več kot dva kilometra dolga jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem. Njen vhod je pod strmim pobočjem v zatrepni dolini potoka Studene in Obrh,a ob stikih krednih apnencev in aluvialne ravnice. 80 m dolg vhodni rov se prevesi v dvorano 16 m nižje, kjer je gladina prvega jezera. Ozek prehod mimo kapniškega stebra vodi do drugega jezera, katerega gladina močno koleba. Tu se rov razdeli v tri krake, ki vodijo v z belo sigo zakapano Kapniško dvorano, v Podorno dvorano, ki je največja v celotni jami, ter v kapniški in težko prehodni sklepni Črni rov. Ko so kostanjeviški jamarji v letih 1996 in 1997 prebili Vroči in Črni rov, so našli nove dele jame. Posebnosti Kostanjeviške jame so največja kolonija netopirjev južnih podkovnjakov (Rhinolophus euryale) v Sloveniji ter endemični vrsti podzemeljskih polžkov (Paladilhiopsis robiciana kostanjevicae (Schütt 1970) in Marstoniopsis croatica (Schütt 1974)).

Web links

• Kostanjeviška jama
• Jamarska zveza Slovenije
• Kostanjeviška jama
• Kostanjeviška jama

References and resources

• Eržen, M. 1965: Kostanjeviška jama. Naše jame 6, 17–19. Ljubljana.
• Hudoklin, A. (urednik), et al. 2002: Kostanjeviška jama. Monografska publikacija. Novo mesto.
• Kranjc, A. 1990: Dolenjski kraški svet. Monografska publikacija. Novo mesto.
• Ladišić, B. 1999: Nova Kostanjeviška jama. Naše jame 41, 82–88. Ljubljana.
• Schütt, H. 1970: Neue Formen höhlenbewohnender Hydrobiiden des Balkan und ihre Beziehungen zu Paladilhiopsis Pavlovic 1913. Arch. Moll. 100/5–6, 305–317. Dresden.
• Schütt, H. 1974: Zweie neue reliktäre Süßwassermollusken der Dinariden. Ann. Naturhist. Mus. Wien 78: 473–480. Dunaj.
• Ur. l. RS, 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Ur. l. RS, 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 82/2002 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, 82, 24. 09. 2002. Ljubljana.

The author of the record

Rajko Slapnik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Slapnik, R. 2010: Kostanjeviška jama. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/214-kostanjeviska-jama.