Koštabona

Opis

Koštabona je vasica, ki jo obdajajo šmarski, pomjanski in pučarski hribi na eni strani ter dolina reke Dragonje in hrib Brič na drugi. Nahaja se na nadmorski višini 280 metrov in ima strnjeno jedro, ki je orientirano v smeri severozahod–jugovzhod. Dostop do vasi je s severne strani. Glavna cesta deli vas na dva dela in se zaključi z osrednjim vaškim trgom. Pravokotno na cesto se vrstijo stanovanjska poslopja z dvorišči.

Vas omenjajo že v 12. stoletju, o njej pa je prvi pisal Pietro Naldini. V 18. stoletju je bila to vasica s tridesetimi ognjišči, ki se je nahajala sredi gostih hrastovih gozdov. Naravno bogastvo so vaščani izkoriščali predvsem v 19. stoletju, ko so les prodajali avstrijskim ladjedelnicam. Danes je v vasi približno dvesto prebivalcev.

Vaški objekti so grajeni iz sivega kamna, lokalnega peščenjaka, in so preprosto obdelani. Razporeditev prostorov je pri večini stavb naslednja: v pritličnem delu sta hlev in klet, v nadstropnem pa so bivalni prostori in kuhinja. Vhod je bil običajno z južne strani, in sicer zaradi burje. Okna so bila razmeroma majhna. Do nadstropnega dela so vodile kamnite stopnice z »baladurjem« – to je majhno teraso z nadstreškom. Nekatere hiše so bile povezane z medprostori oziroma skupnimi dvorišči, ki so jih uporabljali za shrambo. Objekti so kriti s ploščato lomljenimi kamni (»škrlami«), s katerimi so tudi tlakovali tla, kleti in dvorišča. V vasi je več kulturnih in naravnih posebnosti. Med kulturne sodijo župnijska cerkev sv. Kozme in Damijana, stara šola, domačija Pr' Tabru, kapela sv. Elije, županova hiša, pokopališče s cerkvijo sv. Andreja in najstarejša hiša v vasi – dom vaških županov. Med naravnimi posebnostmi pa so pritoki reke Dragonje, Supot in Rokava, slap Supot, slapiči pri Škrlinah in tolmun Škrline. Vodnih virov v obliki izvirov je ogromno: Strmac, Muhorica, Draga, Na Krišcah, Pod slapom, Pod Betacom, Strane, Pečiče, izvir zraven slapa Supot, izvir pri sv. Heleni …

Cerkev sv. Kozme in Damijana, zavetnikov zdravja, se nahaja na začetku vasi. Je enoladijska cerkev z bogato baročno opremo in petimi oltarji, poslikanimi po italijanskih vzorih. Svetopisemske zgodbe, ki prikazujejo beg v Egipt, ribji lov in Jezusov prihod v Jeruzalem, so delo Jakoba Razpeta. Najstarejši del notranjščine predstavlja gotski prezbiterij. Cerkev je obdana s kamnitim obzidjem. Na stranskem vhodu je vzidan kamen z letnico nastanka cerkve. Na jugovzhodni strani je nekoliko znižan zvonik. Po ustnem pričevanju naj bi tam nekdaj stal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti.

Domačija Pr' Tabru je bila del stare rimske utrdbe z imenom Castrum Bonae. V poznoantičnem obdobju je po dolini reke Dragonje potekala pomembna trgovska pot, ki so jo skušali obvarovati z omenjeno utrdbo. Dokaze najdemo pri domačiji. kjer so v nadstropnem delu ohranjene strelne line. K utrdbi naj bi sodila tudi najstarejša stavba v naselju. Ta se nahaja na koncu vasi, in sicer severno od pokopališča.

Kapela sv. Elije v središču vasi ima razkošno okrašen baročni portal. Trikotno čelo je okrašeno z angeli, v sredini je podoba Boga očeta. Ta mojstrovina je domnevno nastala v kamnoseških delavnicah na obali. Ustno izročilo pravi, da je na tem mestu stalo domovanje svetnika oziroma naj bi se svetnik tukaj prikazal.

Južno od kapele sv. Elije je največja hiša v vasi, kjer so domovale številne generacije vaških županov.

Cerkev sv. Andreja stoji na koncu vasi, in sicer na privzdignjenem delu. Je enoladijska, baročna cerkev z zvonikom oglejskega tipa. Notranjost krasijo tri oljna platna s podobami Zadnje večerje, Predstavitve v templju in Kristusovega trpljenja.

V vasi je 28 let živel župnik in pesnik Alojz Kocjančič, po katerem se imenujeta Kulturno društvo Puče-Koštabona ter nagrada, ki jo podeljujejo občine Piran, Izola, Koper, in sicer za dosežke pri oblikovanju kulturne podobe Istre.

Spletne povezave

• Koštabona
• Koštabona
• Koštabona – Slovenska Istra
• Poskusni krožni pohod po Boškarinovi poti
• Na lepše: Slovenska Istra
• Na lepše: oddaja o turizmu
• Istrska vinska cesta

Strokovne reference in viri

• Bržan, A. 1998: Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik VI: Notranjska, Kras in južna Primorska. Ljubljana. [COBISS-ID 71767296]
• Kladnik, D. 1994: Sto slovenskih krajev. Ljubljana. [COBISS-ID 43138304]
• Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Piran 2001: Informativna tabla Koštabona. Koper.

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Koštabona. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/237-kostabona.