Kuclerjev kamnolom
Dodatne slike
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Kuclerjev kamnolom pod evidenčno številko 4074 vodi Register naravnih vrednot.
Varstveni status: Naravni spomenik, Ur. list RS, štev. 16/1991
Pristojni zavod: ZRSVN OE Ljubljana
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Kuclerjev kamnolom se nahaja dobrih 10 km jugozahodno od Ljubljane na nadmorski višini okoli 340 m. Slabih 400 m severozahodno od tu pa leži zahodni črni kamnolom Drenov Grič.
V kamnolomu, ki ga po nekdanjem lastniku imenujemo Kuclerjev kamnolom, se menjavajo plasti temno sivega do črnega mikritnega apnenca in tankoplastnega skrilavega laporovca ter muljevca. Drobno zrnati sedimenti in številna favna dokazujejo, da je sedimentacija potekala v plitvi laguni, ki je na tem območju obstajala v karniju, to je pred približno 225 milijoni let. Plastičnost sedimentov in močni tektonski premiki pa so povzročili, da se je kamnina kasneje nagubala, posledično je danes v delu kamnoloma ohranjena izrazita guba, kjer so se kamnine karbonske starosti narinile na kamnine triasne starosti.
V sedimentnih kamninah je bogata favna školjk, ki so jo raziskovali že v 19. stoletju. Prevladujejo školjke iz vrste trigonod (Trigonodus carniolicus), pogosta je tudi mioforija (Myophoria kefersteini), rugozna srčanka (Pachycardia rugosa) in lofa (Lopha montiscaprilis). Fosilne školjke so dobro ohranjene, pogosti so primerki, ki imajo ohranjeni obe lupini. Ponekod najdemo tudi preseke in jedra polžev. Morska favna in flora sta bogati tudi na mikronivoju, saj so bile določene številne vrste foraminifer, mikrogastropodov, holoturij (iglokožci z zakrnelim notranjim skeletom) in alg. V Kuclerjevem kamnolomu je najbolj prepoznavna združba treh foraminifernih rodov: Lamelliconus, Aulotortus in Triadodiscus.
Med plastmi apnenca so ponekod do poldrugi meter debele leče črnega premoga – antracita. Prav zaradi lečastega pojavljanja premogovih teles v kamnolomu ni prišlo do večjega odkopavanja.
Črni apnenec je prepreden z belimi kalcitnimi žilami, ki daje kamnini še prav posebno dekorativno vrednost in je med ljudmi poznan kot »črni marmor«. Zato ni naključje, da so ga že pred desetletji uporabljali kot dragocen naravni kamen za izdelavo številnih arhitekturnih členov, ki so ostali vgrajeni v domove okoliških prebivalcev kot del bogate kamnoseške tradicije tega kraja.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]
- Oblak, K. 2001: Karnijske foraminifere iz Kuclerjevega kamnoloma na Lesnem Brdu. Geologija 44-2, 305-316. Ljubljana. [COBISS-ID 5636866]
- Pavšič, J. 1997: Naravni spomenik Kuclerjev kamnolom, Drenov Grič, Vrhnika. Zloženka. Vrhnika.
Avtor zapisa
Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Predlog citata
Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Kuclerjev kamnolom. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/291-kuclerjev-kamnolom.
