Tunjiško gričevje

Opis

Na območju Tunjiškega gričevja je zelo veliko paleontoloških zanimivosti, ki so jih že davno opazovali in nekateri tudi zbirali. Med prve ljubitelje nežive narave tega območja in med vsestranske naravoslovce sodi župnik Simon Robič, ki je nekaj let služboval tudi na Šenturški Gori in drugod v okolici Kamnika. Zbral je zelo veliko fosilnih ostankov iz najrazličnejših paleontoloških skupin, med njimi tudi ostanke rakovic, o katerih je Robič (1882) zapisal: "Tretja okamnina je mal rak, podoben rakulji "Cancer brachychelus". Dobil sem jih šest v rujavem peščencu poleg pota od Tunjic do Kamnika. Dva imata še sprednji nogi sè škarjami".

Dotične ostanke rakovic je Robič poslal Aleksandru Bittnerju v določitev. Bittner je kmalu objavil razpravo (1884), v kateri je opisal tunjiško rakovico kot novo vrsto Cancer carniolicus ali "kranjska rakovica". Sto let kasneje je Müller (V: Janssen & Müller, 1984) opisoval miocenske rakovice iz najdišča Ramsel v Belgiji. Naletel je na primerke, ki so takšni kot tunjiški in takšni kot so v najdišču Tasádfö v Romuniji. Po romunskem najdišču rakovic Tasádfö, je Müller preimenoval rod Cancer v rod Tasadia tako, da se danes kranjska rakovica imenuje Tasadia carniolica (Bittner, 1884).

V celoti ohranjenih primerkov kranjske rakovice ni. Večinoma se najde le njen oklep, ki je razmeroma majhen in nizek. Sprednji rob je polkrožen in drobno nazobčan. Zelo značilna je ornamentacija zgornjega dela oklepa, ki sestoji iz številnih različno oblikovanih izboklin. Klešče oziroma škarje so dokaj velike, bolj ploščate in prav tako okrašene z vozličastimi izboklinicami.

V okolici Kamnika je več najdišč z badenijskimi rjavkastimi laporasto peščenimi plastmi, v katerih so bili najdeni ostanki kranjskih rakovic, omenjajo se najdišča Šenturška Gora (Bittner, 1884), okolica Tunjic in ob poti med Tunjicami in Kamnikom (Robič, 1882), (Mikuž in sod., 1998) in (Žalohar & Zevnik, 1998), Košiše pri Kamniku (Rakovec, 1932), dolina Tunjščice (Kühnel, 1933) in še kje. Žalohar in sod. (2010) prikazujejo lepo ohranjen primerek kranjske rakovice, ki je prav tako iz okolice Tunjic. Primerek je iz Robičeve zbirke, shranjene v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Drugod v Sloveniji so primerki kranjske rakovice najdeni v enako starih miocenskih – badenijskih plasteh v kamnolomu Lipovica nad Brišami (Mikuž & Pavšič, 2003) in v kamnolomu Plesko nad Trbovljami (Bittner, 1884), (Križnar, 2009) in (Mikuž, 2010; v tisku).

Primerke vrste Tasadia carniolica (Bittner, 1884) so v tujini našli tudi v miocenskih plasteh Belgije, Nizozemske, Nemčije in Romunije (Janssen & Müller, 1984).

Strokovne reference in viri

• Bittner, A. 1884: Beiträge zur Kenntniss tertiärer Brachyuren-Faunen.. Denkschr. Akad. Wiss. Wien (1883), mathem.-naturwiss. Cl. 1, 48/2, 15-30, taf. 1-2.. Wien.
• Janssen, A. W. & Müller, P. 1984: Miocene Decapoda and Mollusca from Ramsel (province of Antwerpen, Belgium), with a new crab genus and a new cephalopod species.. Scripta Geologica, 75, 1-26.. Leiden. [COBISS-ID 26374912]
• Križnar, M. 2009: Kranjska rakovica (Tasadia carniolica) ponovno odkrita pri Trbovljah.. Proteus (2008/2009), 71/9-10, 427-438.. Ljubljana. [COBISS-ID 7547138]
• Kühnel, W. 1933: Zur Stratigraphie und tektonik der Tertiär-mulden bei Kamnik (Stein) in Krain.. Prirod. razprave, 2, 61-111.. Ljubljana. [COBISS-ID 181749]
• Mikuž, V. & Pavšič, J. 2003: "Kranjska rakovica" iz srednjemiocenskih – badenijskih skladov kamnoloma Lipovica nad Brišami.. Geologija, 46/2, 245-250, (Tab. 1).. Ljubljana. [COBISS-ID 228893440]
• Mikuž, V., Vidrih, R., Pavlovec, R. &. Škedelj Petrič, A. 1998: Seidlova geološka zbirka v Novem mestu. Mineralna bogastva Slovenije, 3. - (2006), 504-505.. Ljubljana. [COBISS-ID 550901]
• Rakovec, I. 1932: Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen.. Prirod. razprave, 2, 233-266.. Ljubljana. [COBISS-ID 181749]
• Robič, S. 1882: Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v vznožji Šenturške gore v geologičnem in paleontologičnem obziru.. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 40, 20, 27-28, 36.. Ljubljana. [COBISS-ID 61764864]
• Žalohar, J. & Zevnik, J. 1998: Terciarne plasti v okolici Kamnika.. Kamniški zbornik, 14, 96-101.. Kamnik.. [COBISS-ID 11496456]
• Žalohar, J., Križnar, M., Hitij, T. & Grmšek, E. 2010: Fosili iz okolice Kamnika.. Medobčinski muzej, 1-48.. Kamnik. [COBISS-ID 251229184]

Avtor zapisa

Vasja Mikuž, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Predlog citata

Mikuž, V.; za geologijo, O.; fakulteta, N.; v Ljubljani, U. 2010: Tunjiško gričevje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/306-tunjisko-gricevje.