S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Jurjeva domačija

Uradna oznaka: Občine - Domačija Občine 11
Jurjeva domačija s pripadajočimi gospodarskimi poslopji ob cesti Trebnje – Dobrnič.

Opis

Jurjeva domačija s poslopji, razporejenimi v gruči, leži na nadmorski višini 346 metrov. Nahaja se na robu Suhe krajine v občini Trebnje, in sicer v naselju Občine. Domačijsko enoto sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja – Jurjev skedenj, kašča, svinjak in vodnjak z »vago« – ter sadovnjak.

Pritlična, delno zidana stanovanjska hiša ima lesena polkna, a le na zidanem delu. Somerna dvokapna streha s čopoma je krita s slamo. Smer slemena je sever-jug. Glavni vhod v objekt je z zahodne strani, prav tako je možen vstop z vzhoda. Poslopje sestavljajo večja soba (»hiša«), manjša soba (»štiblc«) ter manjša shramba (»kamra«). V veži je črna kuhinja s svinjskim kotlom. Prostori v stanovanjski hiši imajo dobro ohranjeno notranjo opremo: posteljo, skrinjo in dve omari. Najstarejši del objekta je klet, kjer so shranjevali poljedelske pridelke, vino in delovno orodje. Strop kleti je lesen in prepojen s katranom.

Med drugo svetovno vojno so del stanovanjske hiše predelali v skrivališče za ljudi, in sicer tako, da so kamro zmanjšali. Kasneje je prostor služil tudi kot shramba za zaloge hrane, ki je bila del obvezne oddaje po drugi svetovni vojni. V ta prostor se je prihajalo s pomočjo vrvi z zanko, saj ni bilo stopnic, ki bi vodile v skriti predel pod streho. Danes lahko obiskovalci vse to doživijo skozi pripoved upravljavke domačije, ki skrivališče tudi razkaže.

Ob stanovanjsko hišo je z vzhodne strani prislonjen lesen svinjak, ki je pokrit z enokapno slamnato streho. Jurjev skedenj je pritličen, v celoti lesen in stoji na kamniti podlagi. Ima somerno dvokapno streho, krito s slamo. Smer strešnega slemena je severovzhod-jugozahod. Kašča je pritlična in lesena, s križno vezavo brun; je podkletena in krita s slamo. Smer strešnega slemena tega objekta je severozahod-jugovzhod. Ob kašči je na vzhodni strani postavljen zidan vodnjak z lesenim pokrovom in z »vago« iz hrastovega lesa. Tu se je zbirala kapnica, ki so jo uporabljali za napajanje živine in za domačo uporabo. V ohranjenem sadovnjaku, ki leži severovzhodno od domačije, so stare sorte jablan in hrušk. Na območju sadovnjaka sta v preteklosti stala tudi enojni kozolec in hlev. Enojni kozolec je imel smer slemena severozahod-jugovzhod. Travnik okoli domačije se ureja z ročno koso.

Domačija je pomembna za poznavanje življenja kmečkega prebivalstva v obdobju pred in po drugi svetovni vojni. Osnovni dejavnosti domačije sta bili poljedelstvo in živinoreja, kmetijske površine pa so bile drobnoposestniške.

Objekti so izgubili svojo prvotno namembnost v devetdesetih letih 20. stoletja, in sicer po smrti zadnjih prebivalcev domačije. To so bili lastnik in njegovi sestri, ki niso imeli potomcev, zato je hiša po njihovi smrti ostala prazna. Danes se v stanovanjski hiši in skednju izvajajo različne delavnice, na katerih skušajo oživiti opravila na domačiji, kot so peka kruha v krušni peči, izdelava rokodelskih izdelkov … Skedenj uporabljajo za razstavne namene – predvsem za razstave rokodelskih in drugih umetnostnih izdelkov. Izbor rokodelcev, ki razstavljajo izdelke, opravi upravljavka objekta na podlagi terenskega dela in rokodelske tržnice v Novem mestu, kjer se srečuje z rokodelci. V skednju se nahaja manjša trgovinica spominkov, ki izhaja iz razstave Spominki z … Jurjeve domačije. Za leto 2010 načrtujejo razstavo s poudarkom na embalaži spominkov. S projektom Ujeti trenutki dediščine poskušajo opozoriti na pomen izobraževanja o uporabi dediščine v vsakdanjem življenju, pri čemer se poudarja predvsem posameznikov pogled na dediščino. Obiskovalcem skušajo prikazati nove vsebine izrabe dediščine, kar počno na primer na delavnicah projekta Moje poletje v Trebnjem, kjer raziskujejo šege in navade, rokodelstvo in kulinariko v Mirenski dolini. Pomembni obiskovalci so osnovnošolci, ki na domačiji mnogokrat preživijo dan. Izvedbo slednjih aktivnosti izvaja Zveza kulturnih društev Trebnje, podpira pa jih občine Trebnje.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Alenka Lamovšek

Predlog citata

Lukić, D.; Lamovšek, A. 2010: Jurjeva domačija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/31-jurjeva-domacija.

Komentarji

9b08e135cfab8c97d44d1be597c910cd?s=32&r=pg&d=mm
11. februar 2016, 20:42

Pozdravljeni!
Imam eno vprašanje. Ali se pri vas da mogoče dobiti kakšne razglednice z našo slovensko HRANO ali narodno nošo. Prosim za odgovor.
Lp Karmen

6f3f2b890752709399d2e257e9df3c7f?s=32&r=pg&d=mm
05. junij 2018, 11:34

V nedeljo, 3.6.2018, je bilo srečanje koscev in kosic na Jurjevi domačiji. Kot kosec je sodeloval tudi Kotar Peter iz Šentlovrenca, 83 let, ki je z veseljem in tudi dobro formo kosil.
Doživeli smo prijeten sprejem, ogled domačije, predstavljeno je bilo življenje v starih časih, bili postreženi s strani organizatorja in sodelovanjem otrok z jedmi tedanjih časov...

Zelo pohvalno za celotno prireditev.

Bojan Lukavečki
Grosuplje

Komentiraj