S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Sorževa domačija

Uradna oznaka: Domačija Polže 1 in 2
Sinonimi: Soržev mlin
Domačija v Polžah blizu Vojnika danes deluje kot turistična kmetija in obsega sedem stavb, med njimi mlin in žago "venecijanko".

Opis

Domačija se nahaja na naravnem otočku med reko Hudinjo in strugo lokalnega potoka. Obsega sedem stavb na posesti, ki meri približno pet hektarjev. Upravlja jo Oton Samec, ki sodi v četrto generacijo lastnikov, ki so domačijo kupili leta 1862. Stavbe so na tem mestu sicer omenjene že v urbarju iz 13. stoletja, najprej pa je tam stal mlin, ki so mu kasneje prizidali bivalni del. Nad vhodom v klet te stavbe je kamniti grb z letnico 1667. Praded sedanjega lastnika je potem, ko je kupil domačijo, leta 1872 postavil še žago "venecijanko", ki ima največje zunanje vodno kolo v Sloveniji.

Sestavni deli domačije so še k mlinu prizidan bivalni del, kjer so po novem urejeni turistični apartmaji. Ob mlinu stoji še lesena stavba ("prešnica"), v kateri je med letoma 1938 in 1942 delovala majhna elektrarna, v kateri so pridobivali tok za razsvetljevanje domačije. Kasneje so tej stavbi dodali še leseno drvarnico (»ropotarnico«). Blizu mlina sta še gospodarsko poslopje ("marof" oziroma "skedenj"), staro približno 200 let, ter t. i. Mlinarjeva hiša s podobno datacijo, ki ima status hiše s tradicijo po projektu mednarodne mreže Europa Traditionae Consortium. V tej hiši je v preteklosti stanoval mlinar, ki je delal v mlinu, pred njim pa je tam živel kovač z družino, ki je prav tako stala na domačiji. Ker je po 2. svetovni vojni začela propadati, so jo morali podreti, pred tem pa so jo v Tehničnem muzeju Slovenije popisali in evidentirali, tako da se je precej podatkov o njej ohranilo. Del domačije je tudi pol stoletja star čebelnjak ob skednju in bivalni stavbi, v bližini pa je še dvojni kozolec ("toplar"), star približno 140 let.

V sedanjem času se na kmetiji ukvarjajo predvsem s turizmom in s kmetijskimi ter obrtnimi dejavnostmi, kot so mlinarstvo, čebelarstvo, zeliščarstvo, priprava sadnega in zeliščnega žganja.

Strokovne reference in viri

  • Verdel, I. 2004: Ekoturizem: Vloga etnologije in kulturne antropologije pri razvoju in nadgradnji ekoturizma v Sloveniji. (Neobjavljeno diplomsko delo.). Maribor. [COBISS-ID 28436834]

Avtor zapisa

Dan Podjed (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Podjed, D. 2010: Sorževa domačija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/390-sorzeva-domacija.