S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Vodnikova domačija

Uradna oznaka: Ljubljana - Vodnikova domačija
Vodnikova domačija, ki se nahaja v Zgornji Šiški v Ljubljani na Vodnikovi cesti, predstavlja osrednjo šišensko kulturno ustanovo.

Opis

Vodnikova domačija se nahaja v Zgornji Šiški v Ljubljani, in sicer med Vodnikovo cesto in Cesto pod hribom. Predstavlja značilen osrednjeslovenski kmečki dvorec, ki jih je še danes veliko v okolici Ljubljane ter v mestih in trgih južnega dela Gorenjske. Domačijo sestavljajo hiša, gospodarsko poslopje, pritlična stavba, vrtni paviljon ter kamnita miza z lipo in skupino kostanjev. Hiša je nadstropna stavba, v tlorisu rahlo zamaknjena, s čimer je bivalni del ločen od gospodarskega; pokrita je z dvokapno streho na čop. Prvotno je bil spodnji del hiše s kletjo namenjen gostinstvu, zgornji del pa je imel bivalne prostore s kaščo, ki je bila kasneje prezidana.

Leta 1730 je domačijo, imenovano Na jami, kupil dedek Valentina Vodnika, ki je s seboj prinesel hišno ime Pri Žibertu. Njegov sin Jožef je imel z ženo Jerco Pance deset otrok, izmed katerih se je leta 1758 v kamri številka 3 prvi rodil Valentin. Jožef je najverjetneje že imel gostilno, za katero se je pozneje uveljavilo ime Pri kamnitni mizi. V tem času je bila Zgornja Šiška obcestna vas, kjer se je večina ljudi ukvarjala s kmetijstvom. Gostilna je v tem naselju imela pomembno vlogo. Ob gostilni je bilo gospodarsko poslopje, kjer je bilo največ prostora namenjenega govedoreji in konjereji, predvsem furmanskim konjem, kajti gostilna je bila znana kot furmanska gostilna.

Leta 1864 je domačijo kupil posestnik in gostilničar Jakob Matjan. Odtlej se je gostilna imenovala Pri Matjanu. Leta 1880 je hiša doživela korenite spremembe, ko ji je novi lastnik zamenjal portal, prezidal kaščo v bivalne prostore in dodal »gank«, torej odprt hodnik vzdolž pročelij stanovanjskih in gospodarskih stavb, na zadnji fasadi pa je uredil sanitarije in pod streho mansardo.

Leta 1912 je domačijo kupil Anton Pogačnik, ki je imel v hiši gostilno do leta 1930, nato pa so v njej ostala le še stanovanja.

Leta 1979 je domačijo odkupila občina Ljubljana–Šiška, ki je poskrbela za obnovo in razglasitev za kulturni spomenik. Konservatorska prenova, ki je potekala od leta 1982 do 1984, je hiši dala videz iz leta 1858, ko so na njeno pročelje vzidali spominsko ploščo pesniku.

Današnja domačija je osrednja šišenska kulturna ustanova. V prvem nadstropju sta dve stalni razstavi: spominski zbirki Valentina Vodnika (Vodnikov življenjepis iz 1768) in knjižni razstavi od Brižinskih spomenikov do baroka. V pritličju prostore nekdanje gostilne zaseda knjižnica, manjša prostora pa sta namenjena razstavam in pisarni. Kot osrednji razstavni prostor danes funkcionira preurejena kašča in tudi klet je urejena tako, da jo je mogoče uporabiti kot razstavni prostor. Vsako leto se tam zvrsti deset likovnih razstav priznanih umetnikov. V veži so pred stopnicami, ki vodijo v klet, zelo zanimiva železna vrata z okencem, skozi katerega je gospodar dajal vino za goste v gostilni. Celotno podstrešje je preurejeno v dvorano, v kateri se odvija živahna kulturna dejavnost. Tudi vse otvoritve razstav, ki jih mnogokrat pospremi kulturni program, se odvijajo v dvorani. Nekdanji gostilniški paviljon na dvorišču je namenjen slikarski šoli Sava Sovreta in drugim kulturnim dejavnostim, vsi prostori pa služijo za glasbeno delavnico za otroke, mladino in odrasle.

V času vojne v Bosni in Hercegovini je Vodnikova domačija nudila prostor tudi t. i. Kulturnem vikendu otrok iz Bosne in Hercegovine, beguncem pa so tam ponudili možnost za kulturno-umetniško udejstvovanje. V sklopu domačije se nahaja še prenovljena gostilna Pri Vodniku, ki združuje nekdanjo in sodobno slovensko kulinariko, gostom pa so na voljo tudi prenočišča.

Strokovne reference in viri

  • Žvanut, M. 1998: Vodnikova domačija. Ljubljana: Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino. [COBISS-ID 73719808]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Vodnikova domačija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/232-vodnikova-domacija.

Komentiraj