Zelenci

Description

Zelenci so naravni rezarvat, ki obsega izvir Save Dolinke ter mokrišče Drni. Najdemo ga na skrajnem severozahodu Slovenije, v Dolini, ki je naravna meja med Karavankami na severu in Julijskimi Alpami na jugu. Območje rezervata na nadmorski višini med 832 in 853 m je dolgo okrog 1300 m in v povprečju široko 150 m, v najširšem delu 200 m, v najožjem pa le 20 m. Območje je zavarovano zaradi geomorfološkega, zoološkega, ekosistemskega in botaničnega pomena.

Geomorfološki pomen Nastanek obstoječega mokrišča je posledica uravnanosti dolinskega dna in nastanka vršaja potoka Krotnjeka in hudournika Suhlja, ki sta ga vodotoka nasula po ledeni dobi. Vršaj je zajezil dolino in povzročil ojezeritev. Obstoj jezera potrjujejo sedimenti jezerske krede, ki pa niso niti debeli niti ne pokrivajo večjih sklenjenih površin. Kljub temu so jih na območjih Prodov in Strug celo kopali. Velika količina vode, erozija in preperevanje so pregrado sčasoma prebili, zato se je jezerska gladina zniževala in dandanes je tam le še mokrišče Drni. Sava Dolinka, za katero je splošno znano, da izvira v Zelencih, dejansko prvič izvira že kot Nadiža v Tamarju. Ta nato skupaj z drugimi občasnimi hudourniškimi pritoki v dolini Planica teče pod prepustnim prodnatim in gruščnatim površjem. Ko priteče v najnižji del doline in pride v stik z morenskim gradivom, pride spet na površje, nakar teče proti vzhodu in napaja mokrišče. Ob višjih vodah vodotoki tečejo površinsko in poplavljajo okolico, poraslo z gozdom. Na občasne večje pretoke opozarja tudi naneseni prod. V najnižjem delu v Drneh voda izgine samo, kadar je vodostaj zelo nizek, sicer pa je celoten predel vlažen. Ponekod se Drni zaraščajo in tako se jezerce oziroma močvirje spreminja v barje, kar še povečuje pestrost ekosistema. Temperatura vode je dokaj stalna čez vse leto in znaša med 5 in 8°C. Podnebno se območje uvršča v pas nižjega gorskega sveta in vmesnih dolin v zahodni Sloveniji.

Botanični pomen Glede na vodne, reliefne in podnebne razmere so Zelenci in Drni zanimiv življenjski prostor, kjer imata življenjski prostor raznovrstno rastlinstvo in živalstvo. Na tem območju lahko najdemo rastlinske vrste kot so kljunasti šaš (Carex rostrata), ki so ga včasih uporabljali za steljo, šotni mah (Sphagnum contortum), navadna rožmarinka (Andromeda polifolia), dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris), navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), močvirski ušivec (Pedicularis palustris), močvirska krvavka (Comarum palustre), stožka (Molinia coerulea), bela kljunka (Rhynchospora alba), rjava kljunka (Rhynchospora fusca), alpski mavček (Trichophorum alpinum), dlakavoplodni šaš (Carex lasiocarpa; edino nahajališče v Sloveniji), kalužni šaš (Carex limosa), navadna rezika (Cladium mariscus), trst (Phragmites australis), rogoz (Typha sp.), močvirska triroglja (Triglochin palustre), zimska preslica (Equisetum hiemale) in nekatere žužkojede rastline, na primer okroglolistna in dolgolistna rosika (Drosera rotundifolia in Drosera anglica) ter mešinka (Utricularia vulgaris). Nekatere rastline, kot so na primer dlakavoplodni šaš, kalužni šaš in rjava kljunka, spadajo med redke in ogrožene vrste. Nekatere rastlinske združbe barjanskega dela, ki so sicer razširjene v srednji Evropi, pri nas rastejo samo na območju Zelencev. Med drevesnimi vrstami prevladujejo jelše in smreke, ki sestavljajo združbi gozdov sive jelše (Alnetum incanae) in predalpski gozd smreke na moreni (Carici albae-Piceetum).

Zoološki pomen Na istem območju živijo tudi predstavniki številnih živalskih vrst: potočne postrvi (Salmo trutta fario), potočne zlatovčice (Salvelinus fontinalis), šarenke (Salmo geirdneri), hrošča kolovrta (Gyrinus notatus), hrbtoplovke (Notonecta glauca), male ose (Polystes sp.), vodnega pajka (Argyroneta aquatica), sekulje (Rana temporaria), zelene žabe (Rana esculenta), krastače (Bufo bufo), zelene rege (Hyla arborea), alpskega pupka (Triturus alpestris), velikega pupka (Triturus cristatus), belouške (Natrix natrix), navadnega gada (Vipera berus), živorodne kuščarice (Lacerta vivipara), martinčka (Lacerta agilis), malega ponirka (Tachybaptus ruficollis), zelenonoge tukalice (Gallinula chloropus), mokoža ali capovoznika (Rallus aquaticus), kosca (Crex crex), mlakarice (Anas platyrhynchos), vodomca (Alcedo atthis), repaljščice (Saxicola rubetra), močvirske trstnice (Acrocephalus palustris), cipe vriskarice (Anthus spinoletta), reglje (Anas querquedula), kreheljca (Anas crecca), žvižgavke (Anas penelope), rečnega galeba (Larus ridibundus), črne čigre (Chlidonias niger), sive čaplje (Ardea cinerea), črne liske (Fulica atra), bele štorklje (Ciconia ciconia), črne štorklje (Ciconia nigra), ribjega orla (Pandion haliaetus), ježa (Erinaceus concolor), velike podlasice ali hermelina (Mustela erminea), povodne rovke (Neomys fodiens), več vrst netopirjev in drugih večjih sesalcev.

Ekosistemski pomen Zaradi prepletanja različnih ekosistemov na majhnem območju (jezerce, barje, poplavne ravnice) ima naravni rezervat izjemen pomen in zahteva dobro varovanje, še zlasti, ker je to tudi pomembno turistično in prometno območje v povirju najdaljše slovenske reke.

Web links

• Zelenci (Wikipedia)
• Zelenci (www.burger.si)
• Naravne znamenitosti Kranjske Gore

References and resources

• Bohinec, V. 1935: K morfologiji in glaciologiji rateške pokrajine. Geografski vestnik 11, številke od 1 do 4, str. 100–132. Ljubljana. [COBISS-ID 2665782]
• Bohinec, V. 1938: Postglacialno Korénško jezero. Geografski vestnik 14, str. 98–106. Ljubljana. [COBISS-ID 7331382]
• Gregori, J 1980: Zelenci, izvir Save Dolinke. Maribor. [COBISS-ID 5967360]
• Gregori, J. 1979: Zelenci, izvir Save Dolinke. Proteus 42-9/10, str. 94–97. Ljubljana.
• Gregori, J. 1994: Zelenci: Naravni rezervat. Ljubljana. [COBISS-ID 42152192]
• Gregori, J. 2004: Zelenci, izvir Save Dolinke. Narava Slovenije. Alpe. str. 69–70. Ljubljana. [COBISS-ID 362229]
• Melik, A. 1961: Vitranc, Zelenci in Bovško. Geografski zbornik 6, str. 287–333. Ljubljana. [COBISS-ID 14100525]
• Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]

Notes

Naravni rezervat, ki je hkrati naravna vrednota, bi bilo treba ovrednotiti tudi s hidrološkega vidika, saj je voda pomemben sestavni del ekosistemov. Poleg tega je območje Zelencev v povirnem delu Save Dolinke, ki je eden od krakov največje slovenske reke Save. Kot naravna vrednota je opredeljena tudi sama struga Save Dolinke.

The author of the record

Rok Ciglič (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Ciglič, R. 2010: Zelenci. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/34-zelenci.