By using cookies, we improve your user experience. By using our services, you agree to the use of cookies. OK Cookies that we use Privacy Policy

Kamna Gorica – nahajališče bobovca

Official label: Kamna Gorica – nahajališče bobovca
Synonyms: Gozdno železo
Bobovec je priljubljena oznaka za poseben tip limonitne železove rude, ki se pojavlja v gomoljih ali zaobljenih zrnih. Ime bobovec je dobil zaradi podobnosti z živalskimi bobki. V preteklosti so jo pridobivali na različnih mestih v Sloveniji.

Description

Eno izmed nahajališč bobovca leži v velikem še delujočem kamnolomu Peči, ki leži severovzhodno od Krope in približno 2,5 km jugovzhodno od Kamne Gorice, na nadmorski višini okoli 515 m. Domačini ga imenujejo tudi Brezoviški kamnolom, ker vodi do njega pot skozi vas Brezovica.

Bobovci so zaobljenih oblik, v premeru veliki od nekaj milimetrov do enega decimetra in tehtajo do enega kilograma. Običajno so temno rjavi, povsem neprozorni in so brez izrazite razkolnosti. Lahko se nakopičijo tudi v vrtačah in breznih kot netopen ostanek zakrasevanja karbonatnih kamnin.

Njihov nastanek je ponekod vezan tudi na jezerska okolja, kjer se mešata hladna jezerska voda bogata s kisikom in slabo prezračene močvirske vode obogatene z dvovalentnim železom. V času izliva močvirske podtalnice v jezersko vodo se dvovalentno železo izloči kot železov hidroksid, pri čemer se tvorijo železovi pizoliti (bobki) različnih velikosti in oblik. Kot spremljajoča minerala limonitne železove rude se pojavljata pirit (FeS2) in redkeje markazit (FeS2).

Procesi oksidacije limonitne rude potekajo tudi pod vplivom zunanjih dejavnikov, kjer pirit in markazit prehajata v sekundarne železove minerale, kot sta to goethit in lepidokrokit. Redko se ohranijo popolni primerki limonitiziranih kopuč kristalov pirita, ki jih imenujemo psevdomorfoze (privzemanja lažne oblike) limonita po piritu.

Še pred dvesto leti je bila pridobivanje železa iz bobovca zelo pomembna dejavnost. K temu razvoju je bistveno pripomogel naš največji naravoslovec, mineralog in zbiratelj baron Žiga Zois, ki je zbral nekaj izjemnih primerkov bobovca in jih uvrstil v svojo zbirko mineralov, kamnin in rud.

Nahajališča bobovca so v Sloveniji v triasnih apnencih Jelovice, pri Železnikih, Selcih in Kropi, v dachsteinskem apnencu Štefanje gore pri Cerkljah in na Ratitovcu, v krednih skladih Kamnitnika pri Škofji Loki in jurskih skladih Kamniških Alp.

References and resources

  • Jeršek, M., Urbanija, P., Preisinger, D., Rakovc, V., Stare, F. 2006: Kristali kalcita iz kamnolomov v okolici Krope na Gorenjskem. Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, suppl. 3, 143-148. Ljubljana. [COBISS-ID 519413]
  • Kunej, M. 1999: Gorenjski kraji in ljudje IX, Kamna Gorica na nakovalu časa. Kranj. [COBISS-ID 97309696]
  • Vidrih, R., Herlec, U. 2006: Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp. Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, suppl. 3, 154-157. Ljubljana. [COBISS-ID 519413]

The author of the record

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Citation suggestion

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Kamna Gorica – nahajališče bobovca. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/388-kamna-gorica-nahajalisce-bobovca.

Comment