Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah

Opis

Župnijska cerkev Marijinega obiskovanja stoji sredi razloženega naselja, katerega hiše so večinoma v dolini potoka Žičnice. Prvotno je cerkev spadala h kompleksu spodnjega samostana žičke kartuzije. To je tako imenovana »Ecclesia minor«, zgrajena za potrebe laičnih bratov, ki so po redovnih pravilih kartuzijanskega reda bivali ločeno od menihov. Cerkev je ohranjena v celoti in je edini vidnejši ostanek nekdanjega samostanskega kompleksa s hospitalom, prvič omenjenega leta 1185, po katerem je vas dobila ime. Zgrajena je bila še pred koncem 12. stoletja, kot prvi primer novega zgodnjegotskega sloga na območju, ki so mu pozneje vladali deželni knezi Babenberžani. V 15. stoletju je kompleks zaradi nenehnih turških napadov počasi začel izgubljati pomen in večino stavb so najbrž opustili. V 19. stoletju je od njega poleg cerkve ostalo le še nekaj slabo vidnih temeljev. Z ukinitvijo kartuzije je bil sedež nove župnije najprej ustanovljen pri zgornji hiši, leta 1808 pa je bil prestavljen v Špitalič.

Cerkev sestavljajo pravokotna dvopolna ladja in kvadratni prezbiterij ter kasnejša zakristija in zvonik na zahodni strani. Zunanjščinopoleg oken in dveh prvotnih portalov zaznamujejo zlasti oporniki. Obseg prvotne cerkve je razviden iz strukture gradnje, iz pravilnih kamnoseško obdelanih kvadrih peščenjaka. Pomembno je, da je prostornina obokana s prvotnimi križnorebrastimi oboki, k vtisu prvotne askeze kartuzijanske arhitekture pa prispeva ohranjena poslikava v obliki preprostega rastra, ki naj bi ponazarjal pravilnost gradnje. Posebna odlika stavbe so kamnoseško oblikovani stavbni členi, zlasti glavni stopnjevan portal, ki ga poleg kapitelov krasi luneta z reliefno upodobljenim jagnjetom, ter skromnejši južni portal in sedilije, ki jih zaznamujejo tako imenovani brstiči kapiteli.

Stavba naj bi bila zgrajena do leta 1190, ko naj bi bila tudi posvečena. Pozneje je doživela več prezidav. Okrog leta 1400 naj bi na severni strani prizidali zakristijo, v obdobju baroka pa so povišali obodne stene, namestili tri kakovostne oltarje, medtem ko je sama prostornina ostala nespremenjena. Do leta 1837 so prizidali zvonik, pri čemer so nekdanji portal na zahodni strani prestavili na zahodno stran novega zvonika, severni portal pa na njegovo južno stran. Istočasno je nastal nov pevski kor, posodobili pa so tudi nekaj okenskih odprtin. V zadnjih letih tečejo strokovno vodena obnovitvena dela, ki stavbi vračajo deloma prvotni videz.

O času gradnje cerkve somnenja sicer deljena, vendar čas posvetitve leta 1190, ki je večkrat izpričan že v 17. stoletju, nudi dovolj trdno oporo za datacijo še pred koncem 12. stoletja. O tem pričajo tudi slogovne značilnosti zlasti glavnega portala, katerega posebnost je v tem, da leva stran slogovno še ohranja romanske oblike, medtem ko desna že uveljavlja napredne zgodnjegotske forme v obliki brstičnih kapitelov, ki jih zasledimo tudi v notranjščini. Visoko kakovost izvedbe in zelo zgoden pojav naprednih zgodnjegotskih oblik je mogoče razložiti le z neposrednimi povezavami kartuzijancev z matično deželo reda Francijo, od koder so stavbeniki, ki so gradili oba kompleksa v Žičah, najverjetneje tudi prišli.

Spletne povezave

• Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Strokovne reference in viri

• Mlinarič, J. 1991: Kartuziji Žiče in Jurklošter. Maribor. [COBISS-ID 29339137]
• Zadnikar, M. 1972: Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije. Ljubljana. [COBISS-ID 18427905]
• Zelko, I. 1984: Žička kartuzija. Ljubljana. [COBISS-ID 1536009]

Avtor zapisa

Robert Peskar (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Peskar, R. 2010: Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/446-cerkev-marijinega-obiskanja-v-spitalicu-pri-slovenskih-konjicah.