Kosmačeva domačija
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Kosmačeva domačija pod evidenčno številko 653 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Tolmin, Uradno glasilo (Gorica), št. 5/90-146, 2/93-32 (ne velja), 6/93-70, 10/93-169
Pristojni zavod: ZVKDS OE Nova Gorica
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Kosmačeva domačija stoji na levem bregu reke Idrijce, v zaselku Bukovca. Od leta 2003 je preurejena v spominski muzej. Ob poti, ki vodi mimo nje, stojita drug ob drugem hlev in skromna, belo pobeljena in s slamo krita hiša. Oba sta verodostojen prikaz preprostega kmečkega stavbarstva in bivalne kulture tega dela Primorske s konca 19. in začetka 20. stoletja. Skozi nizka, prav do strehe segajoča vrata, najprej vstopimo v temno, vendar prostorno vežo, od koder vodi dvoje vrat: prva v prav tako temno in zakajeno kuhinjo z ognjiščem, druga v svetlejšo in prostornejšo izbo. Poleg izbe je majhna svetla kamra, v kateri so, ker je bila najlaže dostopna, običajno spali najstarejši ali bolni člani družine.
V kotu temne sale, kot na Slapu imenujejo vežo, se v nadstropje strmo vzpenjajo preproste lesene stopnice. Tudi največji prostor nad vežo je temen in sajast, saj hiša nima dimnika. Dim iz kuhinje in krušne peči je namreč nekdaj uhajal kar skozi vežo in odprtino kamnitega obokanega stropa na odprto prostorno podstrešje. Edina svetla prostora na podstrehi sta belo pobeljeni kamri; večja je bila za očeta in mater, manjša za otroke. V tej majhni čumnati, v katero pada svetloba skozi edino okno, in od koder je mogoče opazovati lenoben tok Idrijce, je kot otrok spal, pozneje pa študiral in sanjal svoje sanje tudi Ciril Kosmač. Bila je njegov mali svet, v katerem je iskal mir in zatočišče.
V podstrešnih prostorih hiše si je mogoče ogledati skromno, vendar zanimivo razstavo, ki govori o pisateljevem življenju, delu in času, v katerem je živel. Ob sprehodu po Kosmačevi učni poti, ki vodi od sosednje domačije v Temniku do Mosta na Soči, je ob odlomkih iz Kosmačevih del mogoče spoznati kraje, mimo katerih je hodil in so ga navdihovali pri literarnem ustvarjanju.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
Avtor zapisa
Karla Kofol (Tolminski muzej)
Predlog citata
Kofol, K. 2010: Kosmačeva domačija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/450-kosmaceva-domacija.