Pocarjeva domačija

Opis

Pocarjeva domačija je kulturni spomenik državnega pomena. Nahaja se v Zgornji Radovni na 775 metrih nadmorske višine. V muzejsko opremljeni stavbi je informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Starost Pocarjeve domačije ni poznana. Arhiviranih je sicer prek štiristo hišnih listin, najstarejša iz leta 1609, prvič pa se ime Potzer pojavi na listini iz leta 1672. Predstavlja eno izmed redkih ohranjenih domačij, ki je avtentičen primer alpske arhitekture 18. stoletja. V gručasto domačijo so strnjeni stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje ter manjši hlev za drobnico, leseni svinjak in stegnjeni kozolec. Stanovanjska stavba je pritlična, zidana in ima tradicionalni tloris, v katerem so prostori nanizani v osrednjo vežo. Glavni bivalni prostor je hiša s kamro. Iz osrednje veže se pride do črne kuhinje, kamre za preužitkarje in kleti, v kateri so shranjevali repo, zelje, korenje in krompir. Stopnice v veži vodijo na podstrešje, kjer se tlorisna razporeditev prostorov ponovi v preprostejši izvedbi. Tu so bile nekoč številne skrinje za shrambo oblačil in osebnih predmetov ter žita. Poleg teh je bila postavljena posebna, trdno grajena lesena kašča za shrambo mesa, masti, moke, medu, žganja in drugih živil, gospodinjskih pripomočkov in orodja. Pod streho za leseno kaščo in zidanim obokom nad črno kuhinjo je z deskami opažen manjši prostor, kjer se je verjetno nahajalo hišno skrivališče.

Zunanjost stanovanjske stavbe je do danes ostala skoraj nespremenjena. Pročelje domačije krasita freski Križanega z Marijama in Višarske Marije. Hišo prekriva dvokapna streha s čopoma in leseno kritino. Gospodarsko poslopje je nadstropna stavba z delno zidanim pročeljem in lesenim nadstropjem, ki je prekrito z dvokapno streho s čopom. Tloris je vzdolžen in ga v pritličju sestavljajo štirje med seboj ločeni prostori – hlevi. Vsak izmed prostorov ter listnjak imajo vhod z južne, dvoriščne strani. V nadstropju je dvoje prostorov: nad listnjakom je pod za mlatenje žita, nad hlevi se nahaja osrednji, velik senik. Na čelni, zahodni strani poslopja je delno kamnit, delno lesen most za dovoz vozov na senik.

Leta 1993 so strokovno izbrali in popisali muzejske predmete v stanovanjskem poslopju, ki je skupaj z gospodarskim poslopjem domačije spomeniško urejeno in muzejsko opremljeno. Domačija je od leta 1999 obnovljena za muzejsko predstavitev in informacijsko točko Triglavskega narodnega parka. Dokumentira način življenja in predstavlja gorenjsko stavbno dediščino in bivalno kulturo dveh stoletij na Gorenjskem. Popis in izbor predmetov uprizarja razporeditev, ki je nastajala spontano skozi čas, ko so stanovalci premeščali, razporejali in odlagali predmete vsakdanje rabe po celotni stavbi. V stavbi je muzejsko predstavljen le del opreme, večji del predmetov pa je shranjenih v jeseniškem muzeju. V prostorih obnovljenega gospodarskega poslopja so razstavljeni kmečko orodje in vozovi, hkrati pa je na razstavnih panojih predstavljen zgodovinski razvoj TNP in doline Radovne.

Domačija postaja priljubljen prireditveni prostor, kjer se odvijajo kulturni večeri, izobraževalne delavnice za otroke s predstavitvami starih kmečkih opravil in starih otroških iger, na katerih se predstavljajo kulturna društva in umetniki iz vplivnega območja narodnega parka. Letno jo obišče približno 2300 obiskovalcev.

Triglavski narodni park je za Pocarjevo domačijo leta 2006 prejel diplomo Europa Nostra v okviru nagrade Evropske unije za kulturno dediščino, in sicer v kategoriji arhitekturne dediščine. Priznanje so, kot je navedeno v obrazložitvi, prejeli zaradi »pretanjene uporabe tradicionalnih znanj in materialov pri ohranjanju redkega in avtentičnega primera alpske arhitekture iz 18. stoletja in ohranjanja etnološke dediščine ter s tem povezanih lokalnih možnosti pridobivanja dohodka«.

Spletne povezave

• Pocarjeva domačija - wikipedija
• Pocarjeva domačija - Triglavski narodni park

Strokovne reference in viri

• Bizjak, J. in sod. 1999: Pocarjeva domačija v dolini Radovne. Naravni in kulturni spomeniki Slovenije: Zbirka vodnikov. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino. [COBISS-ID 100424192]
• Knific, V. 1999: Pocarjeva domačija. Kulturne poti 1999 (M. Erbežnik ur.). Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino. [COBISS-ID 512234027]
• Smolej, M. ur. 2006: Zloženka Pocarjeva domačija. Žirovnica Triglavski narodni park, Medium d.o.o..

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Pocarjeva domačija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/53-pocarjeva-domacija.