Mostnica

Opis

Reka Mostnica s pritokom Ribnica je najizdatnejši levi pritok Save Bohinjke. Vanjo se izliva neposredno po njenem iztoku iz Bohinjskega jezera onstran naselja Ribčev Laz.

V svojem povirnem delu zbira vodo s pobočij Tosca in Slemena. Hudourniške erodirane grape se tu stekajo v širšo sotesko, ki se pod planino Trsje močno zoži. Voda pada čez okoli 10 m visok prag in ponikne v s prodom in z debli zasutem dnu. Stene soteske so v tem delu prepadne in visoke do 50 m. Po toku navzdol vse do planine Voje se zvrsti še nekaj slapov in dva naravna mostova. Gornji del doline Mostnice je večinoma suh in ozek. Dolina je prekinjena z več stopnjami in se tudi konča s strmo steno, iz katere tik nad dolino Voje v višini približno 780 m privre na dan močan Slap Mostnice na Vojah, ki je visok 21 m.

Na Vojah se dolina razširi in tok Mostnice se umiri. Dno Voj je prekrito s talno moreno, ki je tu ostala iz časa ledenih dob. V zgornjem delu doline je Mostnica v njej ustvarila obsežno rečno teraso z 8–10 m visoko ježo, v spodnjem delu Voj pa je teras še več. V dolini Voje se Mostnica napaja s številnimi izviri na vznožju pobočij, ki obdajajo dolino. Tudi v dnu doline se voda ponekod kar na lepem pojavlja iz tal. Poleg tega v tem delu Mostnica dobi še nekaj večjih pritokov, izmed katerih velja omeniti potok Kropo, levi pritok, ki izvira v obliki kraškega izvira pod skalno steno.

Šele ob iztoku iz Voj se Mostnica prične vrezovati v živoskalno osnovo, ki leži pod morenskimi nasipi in sestoji iz dachteinskega apnenca. V nadaljevanju toka je reka vanj izdolbla več nizov korit, ki jih prekinjajo vmesni razširjeni, plitvejši deli struge. Korita so zelo slikovita in v najožjem delu široka le za širino ramen. S panoramske poti, ki je speljana ob njih, lahko opazujemo tolmune, slapove, draslje, … še posebej zanimiva pa je prevotljena skala, nastala z združitvijo dveh draselj potem, ko je voda prebila vmesno pregrado. Zaradi značilne oblike se je je prijelo ime "Slonček".

Najbolj znana in najlažje dostopna so najnižje ležeča 20 m globoka korita, čez katera so zgradili Hudičev most. Nastala so ob vrezovanju Mostnice v približno 50 m visoko stopnjo, ki je nastala kot posledica tektonskega zniževanja Bohinjske doline. K nastanku stopnje je pripomoglo tudi dejstvo, de ja bohinjski ledenik glavno dolino poglobil bolj kot pa je stranski mostniški ledenik lahko poglobil Mostniško dolino. Gorvodno ležeča korita vse do doline Voje je Mostnica prav tako vrezala v stopnje, ki jih je pred tem izdolbel mostniški ledenik.

Korita ne morejo nastati zgolj s pomočjo tekoče vode. Za njihov nastanek je namreč potreben material, ki ga reka prenaša s seboj. Pri poglabljanju korit igrajo pomembno vlogo draslje. To so manjše zglajene kotanje v rečnem koritu, v katere so ujeti prodniki in pesek. Voda jih v drasljah vrtinči in tako poglablja korita.

Na Mostnici v Stari Fužini že od leta 1951 deluje vodomerna postaja. Srednji pretok znaša približno 3,3 m³/s. Najmanj vode (manj kot 1,5 m³/s) je v povprečju februarja, ko v povirju večina padavin pade v obliki snega in zato ne odtečejo takoj, največ (preko 5 m³/s) pa maja, ko se čez zimo nakopičen sneg intenzivno topi. V zadnjem času po vodnatosti meseca oktober in november že opazno prednjačita pred aprilom in majem, kar je bržkone posledica milejših zim in posledično manj zapadlega snega.

Strokovne reference in viri

• Rakovec, I. 1948: O mostniški dolini v Bohinju. Geografski vestnik 19, 129–139. Ljubljana. [COBISS-ID 7975469]
• Ramovš, A. 1983: Slapovi v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 13971457]
• Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]
• Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del, osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]
• Skoberne, P., Smerdu, R. 1984: Skozi korito Mostnice. Planinski vestnik 84-8, 373–375. Ljubljana. [COBISS-ID 11040258]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Mostnica. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/54-mostnica.