Strajanov breg

Opis

Dolina zgornjega toka potoka Strajanov breg je naravna vrednota zaradi hidrološke (naravna ohranjenost zgornjega toka potoka s tremi povirnimi kraki, zajetja pitne vode), botanične (rastišče redke vrste orhideje, Loeselova grezovka – Liparis loeselii) in zoološke (npr. bivališče evropsko ogroženih vrst dnevnih metuljev: barjanski okarček – Coenonympha oedippus, travniški postavnež – Euphydryas aurinia, močvirski cekinček – Lycaena dispar, Scopolijev okar – Lopinga achine; območje življenjskega prostora velikih zveri) pomembnosti. Večina površine območja naravne vrednote, ki obsega 25,5 ha, je naravni rezervat znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje; kot bivališče rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki so ogroženi v evropskem merilu, je del Posebnega ohranitvenega območja »Ljubljansko barje« (SI3000271) v okviru omrežja Natura 2000; zaradi pomena pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je del Ekološko pomembnih območij »Ljubljansko barje« (EPO31400) in »Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri« (EPO80000). Povirna dolina zgornjega toka potoka Strajanov breg se razprostira na jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja, 8 km jugovzhodno od Ljubljane in 1 km vzhodno od vasi Pijava Gorica, na nadmorski višini 300–400 m. V obliki črke J zavito, približno 2 km dolgo in v povprečju manj kot 50 metrov široko dolino, orientirano v smeri jug–sever, obdajajo visoka in strma gozdnata pobočja na kraškem svetu iz triasnih dolomitov in apnencev. Območje naravne vrednote ni poseljeno. Najbližji naselji sta zaselek Drenik nad osrednjim delom doline in zaselek Podblato na koncu doline, kjer ta preide v ravnico Ljubljanskega barja. Potok Strajanov breg, ki teče po dnu doline, tvorijo trije povirni kraki. Prva dva, ki izvirata v skrajnih zgornjih, najvišje ležečih delih doline, na vznožjih hriba Dolga šija, se združita v srednjem delu doline, pod zaselkom Drenik. Tretji povirni krak se začne v spodnjem delu doline (v okljuku črke J) in se obstoječemu potoku pridruži šele na koncu doline, pod zaselkom Podblato. V spodnjem delu doline so močvirni travniki z modro stožko (Molinia caerulea), na katerih so pogoste nekatere ogrožene rastlinske vrste, npr. božja milost (Gratiola officinalis), navadna močvirnica (Epipactis palustris), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium) in navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum). Manjši del površine nekdaj močvirnih travnikov je spremenjen v bajer z umetno naseljenimi domorodnimi in tujerodnimi (npr. lokvanji – Nymphaea spp., širokolistna streluša – Sagittaria latifolia) rastlinskimi vrstami. Travnike kosijo enkrat na leto, večinoma julija, odvisno od namočenosti tal. Od tu proti zgornjemu delu doline je območje najprej zaraslo s črno jelšo (Alnus glutinosa), nato s trstičjem (Phragmites australis), ki preide v nizko barje s srhkim šašem (Carex davalliana). Na barjanskem delu raste redka in ogrožena kukavičnica, Loeselova grezovka (Liparis loeselii). Ta del doline je eno od le dveh nahajališč vrste na Ljubljanskem barju in rastišče ene največjih populacij vrste v Sloveniji. Ekstenzivno gospodarjeni močvirni travniki v spodnjem delu doline in nizko barje so bivališča ene izmed najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi, barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus). Populaciji v dolini potoka Strajanov breg skupaj s populacijami na Ljubljanskem barju in njegovem jugovzhodnem obrobju predstavljajo edine močvirske populacije vrste v Sloveniji. Zaradi opuščanja košnje se barje počasi zarašča z navadno krhliko (Frangula alnus) in črno jelšo (Alnus glutinosa), ki v zgornjem delu doline že tvorita grmovnate sestoje. Zaraščanje nizkega barja z lesnimi vrstami ogroža obstoj populacij barjanskega okarčka in Loeselove grezovke.

Spletne povezave

• Naravovarstveni atlas
• Atlas okolja
• Krajinski park Ljubljansko barje
• Krajinski park Ljubljansko barje
• Biseri slovenske narave
• Biseri slovenske narave
• Društvo za Ljubljansko barje
• Kam.si – vaš vodnik po Sloveniji
• Naravni parki Slovenije

Strokovne reference in viri

• Buser, S. 1968: Osnovna geološka karta SFRJ. Ribnica 1 : 100 000. Beograd. [COBISS-ID 39490048]
• Buser, S. 1974: Tolmač lista Ribnica L 33–78. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Beograd. [COBISS-ID 39490048]
• U. l. EU 25/2008 2008: Odločba komisije z dne 13. novembra 2007 o sprejetju prvega posodobljenega seznama območij, pomembnih za Skupnost, za celinsko biogeografsko regijo v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Uradni list Evropske unije 25, 15. 1. 2008. Bruselj.
• U. l. EU 93/2009 2009: Odločba komisije z dne 12. decembra 2008 o sprejetju drugega posodobljenega seznama za Skupnost pomembnih območij v celinski biogeografski regiji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Uradni list Evropske unije 93, 13. 2. 2009. Bruselj.
• U. l. RS 111/2004 2004: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Uradni list Republike Slovenije 111, 14. 10. 2004. Ljubljana.
• U. l. RS 112/2008 2008: Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Uradni list Republike Slovenije 112, 28. 11. 2008. Ljubljana.
• U. l. RS 48/2004 2004: Uredba o ekološko pomembnih območjih. Uradni list Republike Slovenije 48, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Agencija Republike Slovenije za okolje 2007: Naravovarstveni atlas. Ljubljana.
• Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. 2005: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji (Lepidoptera). Ljubljana. [COBISS-ID 220944384]
• Čelik, T., Vreš, B., Seliškar, A. 2009: Ocena stanja populacij in habitatov ter predlog monitoringa za ogrožene vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus), močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) in Loeselova grezovka (Liparis loeselli) na Ljubljanskem barju. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. [COBISS-ID 30743853]

Avtor zapisa

Tatjana Čelik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Čelik, T. 2010: Strajanov breg. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/69-strajanov-breg.