Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kanalu

Opis

Cerkev stoji sredi naselja, na severozahodnem delu trga, skozi katerega pelje glavna cestna povezava med Solkanom in Tolminom. Na tem mestu se cerkev omenja posredno z vikariatom leta 1296, s patrocinijem pa leta 1336. O ustanovitvi samostojne župnije ni natančnejših podatkov. Gre za vikariat rožaškega samostana v okviru župnije v Biljani v Goriških Brdih, ki je nastal po letu 1233. Patronat nad župnijo je posedoval benediktinski samostan v Rožacu (Rosazzo), vendar le do leta 1445, ko je patronatske pravice papež Evgen IV. priznal goriškim grofom. Grof Lenart je nato leta 1468 patronat podelil nazaj rožaškemu opatu, odvetništvo nad župnijo pa je pripadalo gospoščini v Kanalu. Ta je bila sicer v lasti goriških grofov, a so jo podeljevali v zakup; v 15. stoletju so bili zakupniki gospodje z Vogrskega.

Kot pove napis na zahodnem kornem oporniku (Incept(i)o • chori • anno • d(omi)ni • m° • cccc • xxx° • p(ri)mo), so današnjo cerkev oziroma kor začeli graditi leta 1431. Gradnja je zajela tudi ladjo, in zakristijo. Cerkev je že v 17. stoletju doživela nekaj predelav, okoli leta 1632 so sezidali zvonik, leta 1698 pa prizidali stranski kapeli in posodobili okenske odprtine. V letih 1787–1795 je ladijski del zajela največja predelava, ko sta nastali današnja klasicizirajoča fasada in notranjščina ladje. V drugi polovici 19. stoletja je sledila regotizacija kora. Na srečo sta obočni sistem in zunanjščina kora ostala bolj ali manj nespremenjena, čeprav sta del historične pričevalnosti vendarle izgubila. Prezbiterij je nekaj poškodb utrpel tudi v prvi svetovni vojni.

Tlorisna zasnova kaže, da gre za cerkev s pravokotno ladjo in dolgim dvopolnim korom s petosminskim zaključkom. Zunaj kor obdajajo šest dvakrat stopnjevanih opornikov, talni zidec in profiliran venec, nad katerim se odpirajo visoka, ob regotizaciji predelana šilasta okna, ki osvetljujejo korni prostor z zvezdasto-rombastim obokom. Njegovo notranjščino zaznamuje sistem tridelnih polkrožnih služnikov z bazami in kapiteli, na katere se opirajo rebra klinastega profila z obojestranskim žlebom. Sečišča reber so opremljena z majhnimi gladkimi sklepniki, nekoliko večjim temenskim sklepnikom so dodani novogotski ornamenti, medtem ko je avtentičnost rastlinske ornamentike na lijakastih kapitelih služnikov brez restavratorskih posegov negotova.

Ladijski del zaznamuje klasicistična fasada, členjena z izrazitimi pilastri v smislu tempeljskega čela s porezanimi vogali, notranjščino pa členitev sten z dorskimi pilastri, ki nosijo izrazit arhitrav z metopami. Od opreme je omembe vreden predvsem glavni oltar s kipoma sv. Valentina in sv. Janeza Nepomuka. Oltar po tipu sodi med baldahinske oltarje in je delo neke goriške delavnice iz leta 1760.

Cerkev v razvoju gotske arhitekture na Goriškem zaseda zelo pomembno mesto, saj je tipološko predstavljala zgled za vrsto mlajših primerov, kot so cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu in cerkev Marije Snežne nad Avčami).

Spletne povezave

• Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal - wikipedia

Strokovne reference in viri

• - 1876: Liber memorabilia parochiae Canalis (1389–1876). Rokopis, hrani župnijski arhiv Kanal ob Soči.
• Balažic, J. (ur.) 1995: Gotika v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 50703104]
• Höfler, J. 2001: Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška škofija. Nova Gorica. [COBISS-ID 114676224]
• Peskar, R. 1999: Gotska arhitektura na Goriškem. Stavbarske delavnice (1460–1530) – Architettura gotica nel Goriziano. I “cantieri” (1460–1530). Nova Gorica. [COBISS-ID 98829568]
• Quinzi, A. 1997: Alessandro Quinzi, Architettura gotica nei vicariati dell’abbazia di Rosazzo, , pp. 7–34. Studi goriziani, LXXXIII (1996). Gorizia. [COBISS-ID 26459648]
• Sapač, I (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]

Avtor zapisa

Robert Peskar

Predlog citata

Peskar, R. 2010: Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kanalu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/71-cerkev-marijinega-vnebovzetja-v-kanalu.