Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi pod evidenčno številko 79 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, Ur. l. RS, št. 51/2009-2500 Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica
Pristojni zavod: ZVKDS OE Ljubljana
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste. Nastala je na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča, ki je pozneje postal prvi upravitelj cerkve.
Zaradi lege na močvirnatem terenu, je zgrajena na hrastovih pilotih. S prednje strani vodijo v povprek postavljeno cerkev betonske stopnice na lokih (v obliki mostu) skozi vitek in prevotljen zvonik.
Na zunaj je to preprost nadstropni kubus (v pritličju je urejeno bivališče za duhovnika), ki je prekrit s položno dvokapnico. Plečnik je želel doseči kontrast med masivnim zidom, sezidanim v kombinaciji podpeškega kamna in opeke (kot pri Narodni in univerzitetni knjižnici), ter lahkotno leseno konstrukcijo in steklenimi polnili.
Zvonik je samostojno stoječe telo pred cerkvijo, oblikovan je kot z loki predrta in razbremenjena stena, ki nosi zvonove. Apsida na hrbtni strani skriva stopnišče, ki vodi iz stanovanja za duhovnika v pritličju v cerkev.
Notranjščina učinkuje toplo in domačno. Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne. Povprek postavljena cerkvena dvorana naj bi skupnost vernikov bolj povezala z duhovnikom in je Plečnikov prispevek k posodobitvi liturgije. Predvsem pa je ureditev notranjščine posledica skromnih sredstev, namenjenih zidavi. Tako je za nekatere podporne stebre uporabil navadne kanalizacijske cevi. Večina opreme je lesena. Štiri osrednje stebre brez kapitelov dopolnjuje dekorativna lesena konstrukcija. Osrednji ograjeni hodnik vodi do nekoliko dvignjenega oltarja. Pred oltarjem je prostor, ograjen z leseno ograjo, klopi so razmeščene na vsaki strani, pevski kor je ob levi stranici. Ostrešje je odprto, pri čemer se je Plečnik odločil za živopisni, skoraj ljudski način poslikavanja lesa ter za poslikavanje notranjih betonskih stebrov z nekakšno poznosecesijsko dekoracijo. Leta 1940 so opremili še cerkveno notranjščino. Prostor nad oltarjem obvladuje velik lestenec: obroč, ki visi od križa z obešenima A in Ω (alfa in omega, prva in zadnja črka grškega alfabeta, ki se v krščanski umetnosti vedno nanašata na Kristusa). Lesene klopi v dveh delih prostora za ljudstvo so obdelane z zanimivimi »realističnimi« atributi. V petdesetih letih je Plečnik postavil pevski kor, ki spominja na kmečki gank: sloni na struženih stebrih z dodatnimi poševnimi oporami, nanj so speljane lesene stopnice.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Hrausky, A., Koželj J. 2007: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji: vodnik in zemljevidi po vseh najpomembnejših arhitekturnih in spomeniških delih največjega slovenskega arhitekta. Ljubljana. [COBISS-ID 232989184]
- Hrausky, A., Koželj, J., Prelovšek, D. 2006: Jože Plečnik. Vienna-Prague-Ljubljana. Ljubljana. [COBISS-ID 229214720]
- Krečič, P. 1992: Jože Plečnik. Ljubljana. [COBISS-ID 29789952]
- Krečič, P. 1997: Jože Plečnik: branje oblik. Ljubljana. [COBISS-ID 69190656]
- Prelovšek, D. 2005: Jože Plečnik: 1872–1957. Ljubljana. [COBISS-ID 23775789]
Avtor zapisa
Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)
Predlog citata
Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/94-cerkev-sv-mihaela-v-crni-vasi.