Šokčev dvor

Opis

Domačija Žuniči 2 se nahaja na nadmorski višini 197 metrov, in sicer na samem vhodu v vas v istoimenskem belokranjskem naselju ob glavni cesti Marindol-Vinica. Na tem območju so večinoma mešana kmetijska zemljišča ter več objektov, ki so bodisi profana bodisi sakralna kulturna dediščina, denimo Domačija Žuniči 5 in kapela sv. Nikolaja iz prve četrtine 20. stoletja. Pred drugo svetovno vojno je tam stal tudi Žuničev mlin s štirimi kamni, ki pa je že propadel. Območje je bogato tudi z naravno dediščino, kot je habitat brezovih gozdov.

Domačija Šokčev dvor ima pravilen kvadraten tloris, sestavljajo pa jo stanovanjska hiša, klet, skedenj, lopa in dvorišče. V takšnem zaprtem tipu domačije ima osrednji prostor hiša, celoto pa obdaja delno zidana stena.

Stanovanjski objekt predstavlja ob breg prislonjena vrhkletna delno zidana hiša. Bivalni del je lesen, v notranjost pa so trije prostori: veža in dve hiši oziroma kuhinja in dve sobi. Jugovzhodna fasada ima dva lesena okna s polkni, s te strani je tudi vhod v hišo. Streha je somerna dvokapnica z lesenima zatrepoma, krita pa je z opečnim zareznikom. Smer slemena je severozahod-jugovzhod. Na severozahodni strani stanovanjske hiše oziroma na notranji, ki gleda na dvorišče, je lesen zunanji hodnik (»gank«), čigar stopnice vodijo na dvorišče. Jugovzhodni del domačije med stanovanjsko hišo in skednjem povezuje zid, v katerem so glavna vhodna vrata na dvorišče. Vzporedno s stanovanjsko hišo je na jugozahodni strani domačije še skedenj. Severozahodni del domačije zapira lopa, ki je nekoč služila za shranjevanje žita in orodja, pod njo pa sta stala svinjak in kokošnjak.

Danes je Šokčev dvor informacijska točka za Krajinski park Kolpa. Tam omogočajo oglede samega dvora, poleg tega pa organizirajo tudi pogostitve. Stanovanjska hiša je bila restavrirana, v urejeni kmečki sobi si obiskovalci lahko ogledajo ohranjene predmete, ki so jih uporabljali prebivalci teh krajev: oblačila, zibelke, domača platna itd. Prinesli so jih na dvor, ki služi za ohranitev vseh predmetov. V prostorih so odkrili tudi precej zanimivih dokumentov, od različnih knjižic do zavarovalnih pogodb, ki so stari več kot sto let. Zelo zanimiva je ohranjena korespondenca enega izmed lastnikov dvora, ki priča o njegovem dopisovanju s slovenskim podjetjem v Ameriki, lastnikom parnika (»parabroda«). Na dvoru prirejajo dejavnosti, ki so bile značilne za lokalno območje: vezenje, spletanje košar, opletanje steklenic in podobno. Domačija služi tudi v promocijske namene, na njej pa potekajo tudi različna predavanja. Ob dvoru je urejena čebelarska pot, ki vodi naprej v vas.

Vas Žuniči je vključena v projekt Po poteh Dolenjske in Bele krajine, in sicer v sklop programa Po najlepše spomine dveh pokrajin. Udeleženci programa se lahko ustavijo v vasi in si ogledajo dvor.

Značilno obliko belokranjskih domačij so izoblikovali Uskoki, ubežniki pred Otomani iz srbskega in hrvaškega ozemlja, ki so se na območju (tedanjem delu Vojne krajine) naselili v drugi polovici 15. in v prvi polovici 16. stoletja. Ti so svoje domačije gradili po vzorih iz osrednjega Balkana. Danes je domačija ena redkih ohranjenih v Beli krajini in pomeni izreden primer raznolikosti ljudskega stavbarstva slovenskega prostora.

Spletne povezave

• Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine
• Stavbarstvo v Beli krajini
• Belokranjska kulturna dediščina
• Žuniči, Miliči in okoliški kraji v Beli krajini
• Kako so živeli nekoč – Šokčev dvor
• Mreža regionalnih muzejev na prostem Dolenjske in Bele krajine

Strokovne reference in viri

• Deu, Ž. 2001: Stavbarstvo slovenskega podeželja – značilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljubljana. [COBISS-ID 112557312]

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Šokčev dvor. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/98-sokcev-dvor.