Maharski prekop pri Igu

Opis

Ostanki koliščarske vasi ležijo ob Strojanovi vodi v Mahu pri Igu v občini Ig. Leta 1953 jo je odkril Staško Jesse iz takratne Sekcije za arheologijo Zgodovinskega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Med letoma 1970 in 1977 je kolišče raziskovala prof. dr. Tatjana Bregant z Oddelka za arheologijo ljubljanske Univerze. Naletela je na skromno okrašeno keramiko, ogrlico s kalcitnimi obročki, orodje iz kamna in rogovja, živalske kosti domačih in divjih živali, kot so: ovca (Ovis aries), koza (Capra hircus), govedo (Bos taurus), prašič (Sus domesticus), pes (Canis familiaris), divji prašič (Sus scrofa), jelen (Cervus elaphus), srna (Capreolus capreolus), lisica (Canis vulpes), jazbec (Meles meles) itn. V pelodnem diagramu so prepoznali pelod žit (Cerealia). Odkrili so tudi ostanke gozdnih jagod (Fragaria vesca), malin (Rubus idaeus) in semen pasjega zelišča (Solanum nigrum), ki velja za strupeno, ponekod pa ga še danes jedo kot delikateso, po učinku je celo mamilo. Med najdbami je bil tudi odlomek talilne posode z ostanki bakra na notranji strani.

Prvi raziskovalci so zagovarjali tezo, da so odkrili naselbino dveh velikih ploščadi, na katerih naj bi stalo več manjših kolib, in mostovža. Vasico naj bi obdajala manjša struga s tekočo vodo, pred katero jo je varoval sistem valobranov. Na podlagi najdb so naselbino postavili v bronasto dobo, pozneje pa so ugotovili, da je veliko starejša in sodi v bakreno dobo.

Pred nekaj leti (2005) je na kolišču Maharski prekop skupina z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU opravila arheološke raziskave. Ob tem so pridobili dovolj lesa, da so lahko nato dendrokronologi s pomočjo radiokarbonskih datumov precej natančno določili njegovo starost. Kolišče je bilo obljudeno približno 25 let do okoli leta 3489 pr. Kr.

Nekaj besed lahko napišemo tudi o zunanji podobi koliščarske vasi, ki je imela razmeroma majhno površino in jo lahko primerjamo z dvoriščem malo večje moderne kmetije.

Vas je sestavljalo več pravokotnih in prosto stoječih kolib s privzdignjenim podom. Večina jih je bila obrnjena v južno–jugozahodno–severno–severovzhodno smer. Izjeme so bile koliba, ki je bila postavljena pravokotno nanje, in kolibe ob leseni ograji, ki je varovala vas na kopnem. Ograja je bila narejena iz tanjših bukovih kolov (Fagus sylvatica), navpično postavljenih v dve vrsti.

Koliba, ki je bila drugače orientirana, je stala ob/ali na jezeru. V njeni bližini so arheologi našli ostanke talilne posode in morda kalupa, kar kaže na to, da je v njej verjetno deloval livar.

Med zanimivejše najdbe s tega kolišča sodi kamnita kladivasta sekira. Analiza surovine je razkrila, da je bila narejena iz dolerita. Na Ljubljansko barje so jo prinesli z Banije, hribovja, ki leži blizu meje med Hrvaško in severozahodno Bosno in Hercegovino.

Strokovne reference in viri

• Bregant, T. 1996: Starejša, srednja in mlajša kamena ter bakrena doba. V: Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, 18–45. Ljubljana.
• Mlekuž, D., Budja, M., Ogrinc, N. 2006: Complex settlement and the landscape dynamic of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). Documenta Praehistorica 33, 253–271. Ljubljana. [COBISS-ID 33015138]
• Velušček, A. 2005: Ljubljansko barje v koliščarski dobi. V: Slavec Gradišnik, I., Ložar-Podlogar, H. (ur.), Pretrgane korenine, Opera ethnologica slovenica, 191–216. Ljubljana. [COBISS-ID 23988525]
• Velušček, A. 2007: Poselitev Ljubljanskega barja v prazgodovini. Glasnik Slovenske matice 29–31, 60–77. Ljubljana. [COBISS-ID 7845322]
• Velušček, A. 2008: Nekoč so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. V: Pavšič, J. (ur.), Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo, 159–169. Ljubljana. [COBISS-ID 29005869]
• Velušček, A. 2007: Poselitev Ljubljanskega barja v prazgodovini. Glasnik Slovenske matice 29–31, 60–77. Ljubljana. [COBISS-ID 7845322]
• Velušček, A., Greif, T. 1998: Talilnik in livarski kalup z Maharskega prekopa na Ljubljanskem barju. Arheološki vestnik 49, 31–53. Ljubljana. [COBISS-ID 8635437]
• Velušček, A., Čufar, K. 2008: Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju. Arheološki vestnik 59, 31–48. Ljubljana. [COBISS-ID 28885037]

Avtor zapisa

Anton Velušček (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Velušček, A. 2010: Maharski prekop pri Igu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/107-maharski-prekop-pri-igu.