Prizorišče človeške smrti v treh delih

Description

Valvasorjev Theatrum mortis humanae tripartitum je verzificirano moralno-didaktično delo, s katerim avtor opominja na minljivost človeka in na potrebo po krepostnem življenju, ki vodi v zveličanje, obenem pa v njem predstavi celo vrsto različnih oblik smrti in peklenskih muk. V vsebinskem pogledu gre za variacijo uveljavljene moralistične teme smrti, ki je zanimiva zlasti z vidika razvoja mrtvaške ikonografije v evropski literaturi in likovni umetnosti 17. stoletja. Valvasor moralistični tradiciji dodaja izvirno enciklopedično noto, značilno za njegov polihistorski pristop. Knjiga ima 256 strani, izdaja je dvojezična - verzi so zapisani v latinščini in nemščini -, krasi pa jo 121 bakrorezov, ki jih je v Valvasorjevi grafični delavnici na Bogenšperku vrezal graški mojster Andrej Trost (1643-1708). Grafike v prvem delu knjige so povzete po lesorezih Hansa Holbeina mlajšega (ok. 1497-1543), za drugi in tretji del pa je izvirne ilustracije prispeval slovenski slikar Janez (Ivan) Koch (ok. 1650-1715). Bakrorezi so ikonografsko zanimivi in v tehničnem pogledu kvalitetno izvedeni. Posebno privlačen je celostranski uvodni bakrorez Zmagoslavje smrti, saj ga je zasnoval sam Valvasor.

Knjiga je razdeljena v tri dele. V prvem, ki nosi naslov Mrtvaški ples (Saltus Mortis), je predstavljena ikonografska različica mrtvaškega plesa, ki se naslanja na serijo lesorezov Hansa Holbeina mlajšega. Valvasor temo uvede z zgodbo o stvarjenju človeka in izvirnem grehu, s čimer pojasni razloge za neizbežnost smrti. Uvodnemu delu sledi tradicionalni niz prizorov srečevanja ljudi različnih stanov, poklicev in starosti s smrtjo, ki brez pristranskosti pokosi tako odličnike (papež, kardinal, cesar, kralj itd.) kot preproste ljudi (kmet, popotnik, berač). Sam mrtvaški ples zaključuje kratek epilog, ki govori o zmagoslavju smrti in poslednji sodbi.

Drugi del, Različne vrste smrti (Varia genera mortis), prinaša petintrideset podob smrti zgodovinskih osebnosti, legendarnih oseb ali manj znanih likov, predstavljenih v sliki in besedi. Med slavnimi zgodovinskimi osebnostmi nastopajo egipčanska kraljica Kleopatra, rimski cesar Maksencij, antični pisci Ajshil, Asklepiad, Seneka in drugi. Vključeni so tudi primeri okrutnih smrti, o katerih je Valvasorju poročal njegov prijatelj Pavel Ritter-Vitezović (1652-1713), hrvaški polihistor, književnik in založnik. Tako avtor opisuje smrt hrvaškega razbojnika Jakoba Vojnića, ki so ga nataknili na raženj in pekli na majhnem ognju, ter tragično usodo dekleta iz Okučanov, ki so jo sredi zime polivali z ledeno vodo, dokler ni zmrznila. Tretji del knjige, Muke prekletih (Poenae damnatorum), kaže trpinčenja, ki jih po meri svojih grehov trpijo duše pogubljenih v peklu. Enaintrideset upodobitev mučenj spremlja kratek dialog med hudičem in grešnikom ali zgolj epigram, v katerem je pojasnjena zveza med grehom in vrsto naložene kazni. Grozljive podobe, med katerimi najdemo odiranje kože, žaganje teles na dvoje, žganje z žerjavico, natikanje na kol itd., kažejo splet tradicionalne srednjeveške ikonografije pekla in sočasnih metod mučenja, ki je bilo v rabi predvsem v postopkih proti krivovercem in čarovnicam.

Delo je dostopno tudi v sodobni izdaji s slovenskim prevodom Jožeta Mlinariča: Janez Vajkard Valvasor, Theatrum mortis humanae tripartitum/Prizorišče človeške smrti v treh delih, Založba Obzorja Maribor in Dolenjska založba Novo mesto 1969.

Web links

• Janez Vajkard Valvasor (Slovenski biografski leksikon)
• Ivan Koch (Slovenski biografski leksikon)
• Andrej Trost (Slovenski biografski leksikon)
• mrtvaški ples

References and resources

• Cevc E. 1969: Ob Valvasorjevem prizorišču človeške smrti (spremna beseda k novi izdaji Theatra). J. V. Valvasor, Theatrum mortis humanae tripartitum/Prizorišče človeške smrti v treh delih. Novo mesto. [COBISS-ID 25619969]
• Germ T. 2002: Theatrum mortis humanae tripartitum: iconographie de la mort dans le livre de Janez Vajkard Valvasor. Richard Crescenzo (ur.). Espaces de l'image, (Europe XVI-XVII, 10). Nancy: Groupe "XVIe-XVIIe siècles en Europe" Université Nancy II, 2002, str. 77-99. Nancy. [COBISS-ID 20008034]

The author of the record

Tine Germ (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Citation suggestion

Germ, T. 2010: Prizorišče človeške smrti v treh delih. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/117-prizorisce-cloveske-smrti-v-treh-delih.