S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Porezen – vrh in greben

Uradna oznaka: Porezen - vrh in greben
Porezen (1630 m) je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja z znamenito floro na najvišjih grebenih.

Opis

Porezen (1630 m) je osrednji in najvišji vrh Cerkljanskega hribovja, ki se razprostira med Baško grapo na zahodu ter potokoma Cerknico in Davčo na vzhodu. Zelo pestra geološka zgradba celotnega masiva, kjer se menjavajo silikatne in karbonatne kamnine in so zato različne tudi prsti, se odraža tako v sestavi gozdov kot travišč. Vrh je večinoma travnat (pašniki in nekdanje senožeti), mestoma kamnit in ponekod porasel z visokim steblikovjem ali grmičevjem zelene jelše, ki nižje na severnih pobočjih, na gozdni meji, prehaja v subalpinski (le mestoma) in altimontanski bukov gozd. Na vrhu se ponekod pojavljajo tudi sestoji gole in Waldsteinove vrbe. Tik pod vrhom je planinska koča.

Botanično najvrednejši predeli Porezna so predvsem pobočja tik pod vrhom in vršni greben, ki so opredeljeni kot botanična naravna vrednota s površino 118,5 ha. Tam na manjših površinah uspevajo subalpinska travišča z modriko (Sesleria caerulea subsp. calcaria), po celotni floristični sestavi podobna sestojem v jugovzhodnih Alpah. V skalnih razpokah nad Zakojško in Zapoško grapo so nahajališča endemita in evropsko varstveno pomembne vrste kratkodlakave popkorese (Moehringia villosa) in tudi njeno ohranitveno območje (Natura 2000 – SI3000119). V širši okolici je le še nekaj rastišč. V žlebovih nad Zapoško grapo je na istem ohranitvenem varstvenem območju alpska možina (Eryngium alpinum); predvsem zaradi nje je bila proglašena naravna vrednota. Možina tam raste v združbi z rjastorjavim šašem (Carex ferruginea), v sestojih združbe Carici ferrugineae-Eryngietum alpinae. Redko jo najdemo še ponekod v Julijskih Alpah in Karavankah. Vršni del Porezna je botanični rezervat, kjer uspevajo še nekatere redke ali zavarovane vrste, npr. prilegli grahovec (Astragalus depressus), enocvetna suholetnica (Erigeron uniflours), kobulasta vetrnica (Anemone narcissiflora), panonski svišč (Gentiana pannonica), malocvetni repnjak (Arabis pauciflora), rožnati gadnjak (Scorzonera rosea), Rhellikanova murka (Nigritella rhellicani). Zaradi opuščanja košnje se travišča postopno zaraščajo, kar pomeni potencialno grožnjo rastiščem redkih vrst.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Branko Vreš, Igor Dakskobler, Andrej Seliškar (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Vreš, B.; Dakskobler, I.; Seliškar, A. 2010: Porezen – vrh in greben. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/122-porezen-vrh-in-greben.

Komentiraj