Hišna postila

Opis

Trubar prične postilo s prevodom Luthrovega predgovora. Kot avtorja dodatnega besedila sta sodelovala tudi Felicijan Trubar ter Andrej Savinc. Felicijan v nemškem jeziku nagovori plemstvo slovenskih dežel in mest. Savinc se zahvali Bogu za Sveto pismo v slovenskem oziroma materinem jeziku ter poudari pomembnost Trubarja ter njegovega prevoda Hišne postile. V nadaljevanju razloži, da je Trubar pred smrtjo prosil svoja dva sinova, da poskrbita za izdajo postile. Omeni tudi skupno sodelovanje s Felicijanom pri revidiranju omenjenega dela. Savinčevemu predgovoru sledi še Ena Gmain predguuor na te Hishne pridige. Postila (lat. post illa verba) se v 16. stoletju prvič pojavi kot razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev. Lutrova postila vsebuje razlage za celo leto. Sestavljena je namreč iz zimskega, letnega in prazničnega dela. Zaradi tega, ker je namenjena razširjanju znanja oziroma vere v domačem hišnem krogu kot tudi znotraj cerkve, se imenuje hišna. Platnici poleg ornamentov krasita medaljona s Kristusovo podobo. Sredino naslovne strani zapolnjuje naslov v kombinaciji rdeče in črne barve. Ob straneh so v okvirjih, okrašenih z volutami, štirje evangelisti. V vrhnjem delu naslovnice je motivika iz stare (Izgon iz raja) in nove zaveze (Jezusa križajo). Osrednjo vlogo ima Bog Oče na oblaku s tablo postave ter kelihom. V spodnjem delu sta ob Križanem upodobljena na levi strani saški volilni knez Friedrich in na desni strani Martin Luther. Vsebino Hišne postile dopolnjujejo številni lesorezi raznih avtorjev (Virgil Solis, Antonius Sylvius, Hans Brosamer itd.). Za naslovno stranjo je Trubarjev portret iz leta 1578, delo Jacoba Lederleina. Kot na naslovni strani tudi na koncu knjige zasledimo podatek, da je knjigo natisnil tiskar Georg Gruppenbach leta 1595 v Tübingenu. Na koncu knjige je odtisnjeno v medaljonu jagnje božje, tiskarski znak Gruppenbacha. Primož Trubar je prevod Luthrove Hišne postile končal tik pred smrtjo leta 1586. Za posthumno izdajo je poskrbel njegov mlajši sin Felicijan.

Trubarjevo življenje in delo

Primož Trubar se je verjetno rodil 9. junija 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Rodno vas je zapustil zaradi šolanja na Reki verjetno že jeseni leta 1520. Morda že leta 1521, zagotovo pa naslednje leto, je svojo pot nadaljeval v Salzburgu, po vsej verjetnosti v benediktinskem samostanu pri sv. Petru. Po priporočilu se je leta 1524 odpravil v Trst k škofu Petru Bonomu za pevca in strežnika. Škof ga je seznanil s številnimi antičnimi avtorji (Vergil) ter sodobniki (Erazem Rotterdamski, Calvin itd.). Leta 1527 je v Loki pri Radečah dobil župnijo sv. Helene. Študij na dunajski univerzi je prekinil zaradi turških vpadov. Vrnil se je k škofu, ki ga je posvetil v duhovnika. Leta 1530 ga je namestil v župnijo sv. Martina v Laškem, kjer je opravljal službo vikarja. Tukaj je prišlo tudi prvič do konfliktov, saj Trubar ni podpiral zidave nove cerkve. V Ljubljani, kjer je prevzel mesto škofijskega vikarja, je pridigal že o novih reformacijskih dognanjih, zaradi česar so ga iz Ljubljane leta 1540 izgnali. Bonomo mu je prepustil beneficij sv. Maksimilijana v Celju ter cerkev Madonna del mare v Trstu. Trubar je vseskozi živel nekje med domovino in izgnanstvom. Po dveh letih se je zopet vrnil v Ljubljano, kjer je opravljal službo kanonika. Zaradi zaostritev razmer je leta 1548 zopet zapustil domovino. Pri Veitu Dietrichu v Nürnbergu se je podrobneje seznanil z lutrovsko reformacijo. Priskrbel mu je tudi novo službo v Rothenburgu, kjer je napisal prvi slovenski knjigi Catechismus in Abecedarium. Leta 1553 je postal župnik v Kemptenu. Ponovno se je srečal z reformatorjem Petrom Pavlom Vergerijem, ki ga je spodbudil k prevajanju Biblije. Leta 1555 je izdal poleg Abecednika in Katekizma v latinici tudi Ta evangeli svetiga Matevsha in prevod Vergerijevega dela Ena molitov tih kerszhenikov. Leta 1557 je izdal Ta prvi deil tiga Noviga testamenta, ki vsebuje tudi prvi slovenski koledar. Čez tri leta je sledil Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta. Pomemben dosežek predstavlja tudi prevajanje Trubarjevih knjig v hrvaščino. Sodeloval je s prevajalcem Štefanom Konzulom. Pomoč mu je nudil baron Ivan Ungnand, ki je v Urachu leta 1560 ustanovil Biblijski zavod za izdajanje in tiskanje hrvaških in slovenskih protestantskih knjig. Trubar je postal principal tega zavoda. Leta 1561 je izdal prvo slovensko bibliografijo, popis vseh del, ki jih je do sedaj izdal z naslovom Register und summarischer Inhalt … Nato ga je pot vodila zopet v Ljubljano, kjer je postal superintendent protestantske cerkve. Po izidu Slovenske cerkovne ordninge leta 1564 ga je naslednje leto vladar nadvojvoda Karel, ki ni zagovarjal augsburške veroizpovedi, izgnal. Trubar je leta 1566 sprva prevzel župnijo Lauffen ob Neckarju. Kasneje se je preselil v Derendingen, kjer je opravljal službo župnika in pridigarja. Poleg številnih objavljenih del (Ta celi psalter Dauidou, Ta celi catehismvs, Ena duhovska peissen svbper Turke, Ta celi catehismvs, eni psalmi, Catehismvs sdveima islagama, Formula concordiae itd.) je leta 1582 izdal Ta celi Novi testament, prevod celotne Nove zaveze. Trubarjevo zadnje delo je Hishna postilla (1595). Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu.

Spletne povezave

• Primož Trubar - Wikipedija, prosta enciklopedija
• Slovenski Biografski Leksikon: Trubar Primož

Strokovne reference in viri

• Glavan, M. 2008: Trubarjev album: romanje s Trubarjem. Ljubljana. [COBISS-ID 240776960]
• Javoršek, J. 1986: Primož Trubar. Ljubljana. [COBISS-ID 16324865]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Hišna postila. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/128-hisna-postila.