S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Nahajališče marmorja v Rimskem kamnolomu

Uradna oznaka: Rimski kamnolom
Kamnolom marmorja v Bistriškem vintgarju pri Slovenski Bistrici je največji znani kamnolom marmorja pri nas. Lepoto in uporabno vrednost te metamorfne kamnine so poznali že Rimljani, zato je po njih dobil tudi svoje ime.

Opis

Rimski kamnolom leži v Bistriškem vintgarju, ob potoku Bistrica slabih 5 km severozahodno od Slovenske Bistrice na nadmorski višini okoli 500 m.

Razvoj marmorja v pohorskem masivu je vezan na manjše leče in tanjše plasti, ki so vtisnjene v okoliške metamorfne kamnine, zato toliko bolj preseneča debelina plasti marmorja v Rimskem kamnolomu, saj je izmerjena višina plasti 15 m, v dolžino pa je ocenjena na okoli 100 m. Po sestavi je pohorski marmor kalcitni marmor, sivkaste do rahlo rumenkaste barve, z nehomogeno zrnavostno sestavo, ki niha od drobnozrnatih do debelozrnatih različkov. Prav tako se spreminja njegova tekstura, od izrazito plastovite do masivne. Njegova struktura je pretežno granoblastična, kar pomeni, da se posamezna kalcitna zrna zajedajo eno v drugo, v nekaterih delih je tudi mozaična, z izraženo usmerjeno rastjo zrn. Kamnina ni popolnoma čista, ampak jo spremljajo minerali sljud, glinencev, kremena, rogovače, zoisita in pirita.

Plemenitosti pohorskega marmorja niso poznali le Rimljani, pač pa tudi ljudstva, ki so naselila ozemlje današnje Slovenije po njihovem odhodu. Še danes lahko njihova mojstrska kamnoseška dela občudujemo v Rimski nekropoli v Šempetru v Savinjiski dolini, kakor tudi na Ptuju in v Celju. Znano je, da je bilo nekoč aktivnih preko trideset kamnolomov marmorja, kjer so lomili kamen tudi za žganje apna, v povojnem času pa so ga drobili v pesek za posipanje sprehajalnih poti in grobov.

Strokovne reference in viri

  • Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]
  • Mladenovič, A., Vižintin, N., Kavčič Takač, M. 1995: Vzroki in obseg propadanja rimskih nagrobnikov iz marmorja. Geološki zbornik 10, 45-48. Ljubljana. [COBISS-ID 16162]
  • Pajtler, F. 2006: Minerali v Bistriškem vintarju. Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, suppl.3, 280-282. Ljubljana. [COBISS-ID 519413]
  • Rečnik, A., Golob, F., Podgoršek, V., Herlec U. 2007: Minerali Bistriškega vintgarja na južnem Pohorju. Nahajališča mineralov v Sloveniji, 306-311. Ljubljana. [COBISS-ID 229939456]

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Nahajališče marmorja v Rimskem kamnolomu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/167-nahajalisce-marmorja-v-rimskem-kamnolomu.